Lakovič, Vladimir (1921–1997)

Lakovič Vladimir, akad. slikar in ilustrator, r. 10. jan. 1921 v Doberdobu. Oče Franc, sluga na policiji, mati Frančiška Lakovič, oba iz Doberdoba. Oče je odšel 1922 v Lj., leto dni za njim tudi družina. 1927 je mati umrla in zapustila tri otroke, nato se je oče ponovno poročil. Osn. š. Ledina v Lj. je obiskoval v letih 1927–32, nato en razr. gimn. na Poljanah. Zaradi slabih socialnih razmer je zapustil šolo, vendar se je intenzivneje pričel posvečati slikarstvu; prve napotke in usmeritve sta mu dala slikarja St. Kumar in Fr. Godec. 1936–39 se je šolal na kiparsko-rezbarskem odd. obrtne š. v Lj. pri F. Kralju, pri katerem je od 1939–41 obiskoval privatne lekcije. 1938 je bil član umetniške skupine Gruda, od 1939–41 pa Slovenskega lika. Marca 1941 je pripravil prvo razstavo v galeriji Obersnel (skupaj s F. Kraljem in F. Godcem). Ob napadu na Jslo se je s skupino komunistov prostovoljno javil v jsl. vojsko, po razpadu države se je vrnil v Lj. in se vključil v ilegalno delo, jun. 1942 pa odšel v partizane v 2. grupo odredov (tu je ilustriral knj. M. Ribičiča Preko krvi v novo življenje). 3. sept. 1942 je bil ujet na Koroškem, prepeljan v Begunje, jan. 1943 pa odposlan v nem. koncentr. taborišči Dachau in Flossenbürg. Maja 1945 je bil dodeljen v jsl. part. brigado v Olomucu in se vrnil domov sept. 1945. Takoj se je vpisal na ALU (N. Pirnat, F. Mihelič, B. Jakac in G. Stupica) in diplomiral 1950. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri G. Stupici (1949–51). Od 1951 do 1954 je imel status svobodnega umetnika, odtlej do 1960 je bil prof. na Šoli za umetno obrt v Lj., ko si ponovno pridobi status svobodnega umetnika. Ukvarja se s slikarstvom (olje, stensko slik.), risbo, ilustracijo in knjižno opremo. Sodeloval je pri skoraj vseh pomembnejših revijah in časnikih, ilustriral veliko knjižnih tekstov. Med posebno uspelimi bibliofilskimi izdajami omenimo Hoffmanove pripovedke, Decameron in Ulenspiegel. Kot opremljevalec knjižnih izdaj se je L. izkazal pri likovnem urejanju revij in knjig. V slikarstvu se je stilno oprl na realistično tradicijo z močno osebnostno noto, ekspresivno poglobljeno in tipizirano, izčiščeno preinterpretirano v tanko ubranih hladnih tonih, vsebinsko pa se je omejil na portrete, tihožitja, figuralne kompozicije. Najpomembnejša dela zajemajo vojno motiviko, predvsem iz taborišč. Kot humanistični memento vsem, ki so doživeli strahote pobijanja, so nastale številne slike (npr. Večni krog), ki ne izražajo grozljivosti z »razbičano ekspresivnostjo«, prehajajoče v drastično naturalistične krvave prizore, marveč z »zglajeno mirnostjo, z mehko prispodobnostjo«. Prejel je več nagrad in pohval Mednarodnega knjižnega sejma v Bgdu, Kajuhovo nagrado (1961, 1974), nagrado Vstaje repub. odb. ZB (1968, 1973) ter nagrado Prešernovega sklada (1973). Samostojno je razstavljal: Lj. (Mala gal., 1952; Jakopičev paviljon, 1956 [z L. Möllerjem in K. Zelenkom]; Jakopičev paviljon, 1960 [z L. Pirnatom in K. Zelenkom]; Mala gal., 1968 in 1975; Poslovni center Iskre, 1981); Mrb. (Razstavni salon Rotovž, 1977); Tacen pri Lj. (Šolski center RSZN). Sodeloval je na razst. doma in v tujini: Mrb. (1954, Razst. del upodabljajočih umetnikov Slov.); Lj. (1955, Slov. umetnost po osvoboditvi); Dubrovnik (1956, Sodobno slikarstvo Jsle); Lj. (1956, Jubilejna razst. 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti); Berlin (1956, Intergr.); Pistoia (1958, Sodobna slov. umetnost); Lj. (1958, Sodobna slov. umetnost); Lj. (1958, Avtoportret na Slov.); Livorno (1958, Mostra slovena contemporanea); Zgb (1959, Umetnost v revoluciji); Lj. (1973, Izbor iz stalne zbirke Moderne gal.); Šoštanj (1977, Razst. umetniških del na temo NOB); Zadar (1977, 9. Plavi salon); Lj. in Mrb. (1978, Razst. prve generacije študentov ALU v Lj. – udeležencev NOB); Lj. (1979, Slov. likovna umetnost 1945–1978).

Prim.: Luc Menaše, Slikarska razstava Vl. Lakoviča, NRazgl 4. okt. 1952, št. 16, 19–20; S. K., Vl. Lakovič, SPor 21. sept. 1952, št. 224; C. Zlobec, Vl. Lakovič, LdP 21. maja 1955, št. 117; Dnevnik 10. sept. 1956, št. 213; Jelisava Čopič, predgovor v razstavnem katalogu Lakovič-Möller-Zelenko, Jakopičev paviljon, Lj. 1956; Kojeko (1957); Luc Menaše, Avtoportret na Slovenskem, Katalog Moderne gal., Lj. 1958; C. Zlobec, NOB in likovna umetnost, LdP 7. apr. 1959; Luc Menaše, Lakovič, Zelenko, Pirnat, NRazgl 6. febr. 1960; F. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost, Mrb. 1961; Luc Menaše, ELU III; Delo 22. jul. 1962; Vodnik Moderne gal. (za slik.: Ljerka Menaše), Lj. 1964; Špela Čopič, Slov. slikarstvo, Lj. 1966; Vanda Škodnik, Umetnost, ustvarjena na položajih, Delo 15. apr. 1967; Dr. Emil. Cevc, predgovor v katalogu osebne razstave, Mala galerija, Lj. 1968; V. V. (Vera Visočnik), Vl. Lakovič–Dušan, slikar, Borec 1968, št. 8–9; Delo 28. in 29. nov. 1968; Delo 18. jul. 1968; Aleks. Bassin, Lakovičeva olja, Dnevnik 3. jul. 1968; Jan. Mesesnel, Vizije človeške tragike, Delo 3. jul. 1968; Spelca Čopič, Slikar Vl. Lakovič, Sinteza, št. 12, dec. 1968; Mar. Tršar, Vl. Lakovič, Delo 10. maja 1969; Dnevnik 20. jul. 1973; Dr. I. Sedej, Vl. Lakovič – taboriščni ciklus stvaritev, Borec 1975, št. 1, 53–57; Zoran Kržišnik, uvod v kat. osebne razstave, Mala gal., Lj. 1975; Aleks. Bassin, NRazgl 21. nov. 1975, št. 22, 590; Jan. Mesesnel, Delo 21. nov. 1975; Marlen Premšak, Večer 10. dec. 1975; I. Sedej, Dnevnik 12. nov. 1975; Meta Gabršek-Prosenc, uvod v kat. osebne razstave, Razst. salon Rotovž, Mrb. 1977; m.g.p., Slikarska dela Vl. Lakoviča v Rotovžu, Večer 26. febr. 1977; Večer 1. mar. 1977; Jože Curk, Pošteno in neposredno, Večer 19. mar. 1977; F. Zalar, Spomini in razmišljanja, Dnevnik 19. mar. 1977; Ned. dnevnik 17. sept. 1978; Jan. Mesesnel, Občutje užitka v likovni sintezi, Delo 17. maja 1979; Slov. likovna umetnost 1945–1978, katalog, Moderna gal., Lj. 1979; Isti, Ljubljanska likovna kronika, Sinteza 55, 56, 57, 1981/1982, str. 129.

Nsn.