Primorski slovenski biografski leksikon

Laharnar Anton, tigrovec, r. 13. jan. 1909 na Šentviški gori, živi v Lj. Oče Ivan, glasbenik in kmet (gl. čl.), mati Jožefa Pirih. Osn. š. na Šentviški gori, 3 razr. gimn. v Idriji, ostale v Tolminu, matura v Vidmu 1930, pravna fak. v Lj. 1930–35. L. je bil na tolm. gimn. preds. ileg. dij. krožka, v hiši Kati Lenar, sodeloval na množičnih dijaških sestankih na Čeplezu, Policah, Reki idr., razdeljeval Prve korake, slov. knjige, slov. in it. ileg. tisk, z dij. gimn. nosil slov. knjige v Slovensko Benečijo, celo do Špetra, jih razdeljeval pred cerkvijo, duhovnik vnaprej s prižnice javil, sodeloval in bil pobudnik pri sabotiranju faš. proslav, praznikov, dvakrat začasno izključen iz gimn., ob faš. volitvah 24. mar. 1929 širil protivolilne letake, nosil ileg. protifaš. tisk iz Jsle, zbežal pred aretacijo v Jslo 1930, v Lj. na ciklostil razmnoževal ileg. narod. literaturo v kleti hiše Danila Zelena, sodeloval pri nošnji le-te na Prim., tudi ob pomoči uč. Ivana Tušarja v Sovodnjah, sodeloval pri društ. jsl. emigr. v Slov., bil soustanovitelj Kluba prim. štud. v Lj. in njegov prvi tajn. in tajn. Prim. akad. starešinstva, zato se moral zagovarjati na lj. policiji, sodeloval z delav. organizacijo Delo in eksistenca. L. po končanem pravnem štud. na U v Lj. brezposeln 1935–37, nato zaposlen pri Privilegirani agrar. banki v Lj., 1940 brezplačni pripravnik na sodišču v Lj., 1941 plačan priprav. na sodišču v Celju. 15. mar. 1941 mobiliziran v vojsko, po razsulu Jsle brezposeln, se zaposlil kot delavec pri lesnem podjetju na Teharjah, živel polileg., sodeloval z OF, po nasvetu aktivistov se prijavil pri Arbeitsamtu za delo pri katastru, tedaj Gestapo zaplenil stanov. in vse imetje, odgnan z otrokoma in ženo v Brestanico, nato v ustaš. tabor, v Slavon. Požego, čez mesec dni na prisilno delo na kmetijo v Orlovac pri Grubišnem polju, v začetku 1942 pod grožnjo prisiljen sprejel mesto sodniš. priprav. pri Okraj. sodišču v Bos. Novem, nato v Dvoru na Uni. Tu povezan z OF. Po vojni bil namest. jav. tož. pri PNOO v Ajdovščini 1945–47, po priključ. Prim. okraj. jav. tož. v Sežani do 1950, nato do 1958 namestnik okrož. jav. tož. v Postojni in v Novi Gorici, v letih 1958–76 v Lj. okrož. jav. tožilec in namestnik rep. javnega tožilca SRS. Med zaposlitvijo in po upok. sodeloval v SZDL. Odlikovan z Redom dela z zlatim vencem, z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, Srebrno priznanje OF.

Prim.: T. Rutar, TolmZb 1975; lastno pripovedovanje.

Rut

Rutar, Tone: Laharnar, Anton (1909–2001). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921170/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine