Lah, Milena (1920–2003)

Lah Milena, roj. Stibilj, kiparka, r. 23. maja 1920 v Ajdovščini, živi v Zgbu. Oče Jožef, kmet, mati Frančiška Batič. Po gimn. v Zgbu študirala tam na ALU (1945–49) in nato stopila kot sodelavka v mojstrsko delavnico kiparja Vanje Radauša ter obenem nadaljevala študije v Angl., Avstr., Franc. in It. (1949–54). Sodelovala je na razstavah v Zgbu (ULUH od 1949), Skopju (1955), Lj. (1956), Poreču (1961), Bgdu (1962), Zgbu (1962, 1978, 1979) itd. Bila je med pobudniki Mediteranskega kiparskega simpozija v Labinu in od 1963 sodelovala na 15 simpozijih doma in na tujem. Njena dela so razkropljena po celi Jsli (Zgb, Kostanjevica, Bihać, Prilep, Pirot, Sisak, Labin, Arandjelovac idr.) in zunaj nje (Rim, Dunaj, St. Margareth v Gradišču, Tirgu Jiua v Romuniji, v ZR Nem. idr.). V svojih delih je bila sprva realist, pozneje se je vse bolj opredelila za sintezo oblikovanja likov v modernem konceptu s posebnim zanimanjem za monumentalno plastiko, urbanistične posege v mestnih predelih za pešce (Dunaj, Rim) in za lokalne ambiente ter narodno umetnost (Istra). Od njenih kipov je omeniti: Veli Jože, Bogomilski jezdec, Umirajoči galjot, Galeb in zlasti vrsto ženskih likov: Deklica, Žena, Nevesta, Mati in otrok, Istranka, Tri žene idr.

Prim.: Kojeko 1, 375–76; Spomenica ALU u Zgbu prigodom 50-dogišnjice njenog osnutka, 1907/08–1957/58, Zgb 1958, 114; A. Stipčević–Despotović, ELU, III, 273; M. Stanojčić, Jugoslov. savremenici..., Bgd 1970, 543; E. Cvetkova, Večernji list, Zgb 1978, št. 5740, 9; J. Škunca, Vjesnik, Zgb 1979, št. 11406, 7 in št. 11424, 6.

Lc.