Laginja, Matko (1852–1930)

Laginja Matko, narodni buditelj istrskih Hrvatov, r. 10. avg. 1852 v Klani, u. 18. mar. 1930 v Zgbu. Izhaja iz siromašne družine. Osn. š. je obiskoval v Kastvu, hrv. gimn. na Reki. Pravo je študiral v Zgbu (1871–73) in v Gradcu (1873–75), kjer je 1875 prom. V Gradcu je obiskoval akademijo za trg. in industrijo (1876–77), nato v Trstu višji trg. tečaj (1877–79). Med 1875–76 je bil v odv. pis. A. Kačića Peha na Reki, 1879 na mestni obč. v Zgbu, 1880 tajn. obč. Kastav, od 1881–88 odv. pripravnik v Voloskem, nato pa od 1890 do 1915 odv. v Pulju. Krajši čas zatem je živel v Opatiji, nato pa v Zgbu do smrti. Idejno se je oblikoval v gimn. pod vplivom učitelja Jelačića, pristaša hrv. stranke prava. Tako je 1870 objavil pesem Istranom (v 2. let. koledarja Istran), ki izkazuje polit. program L. in vse pravaške generacije hrv. polit. Istre in Kvarnerskih otokov – boj zoper vladavino istrskih It. in italijanašev. Sledil je politiki Starčevićevega kroatizma, ki da more s svojimi radikalnimi metodami spremeniti težki splošni položaj Istre in otokov za razliko od jugoslovanstva J. Strossmayerja, ki so ga na tleh Istre pred tem predstavljali predvsem J. Dobrila in D. Vitezić. Tak kroatističen značaj je dal že Bratovščini hrvatskih ljudi u Istri (Kastav 1874), prvi hrv. organizaciji tega področja, ki je skrbela za š. vzgojo. Pomembno delo je opravil tudi kot tajn. kastavske obč., potem je v Trstu krajši čas sodeloval pri Naši slogi. 1883 je postal dež. poslanec v Poreču, svoj prvi nastop v zboru je začel v hrv. jeziku, kar je povzročilo hudo reakcijo It. Postal je najuglednejši predstavnik javnega življenja istrskih Hrv., sodeloval je z M. Mandićem in V. Spinčićem in vodil borbo, da pridejo istrske obč. v roke Hrv. Sodeloval je pri snovanju gosp. zadrug, ki so se na začetku 20. stol. združile v Gospodarsko zvezo za Istro (1903); v tem času se je osnovala vrsta različnih kult., denarnih in gosp. društev. L. je postal prvi tajn. Družbe sv. Cirila i Metoda, tedaj je imel v Pulju svojo tiskarno. L. je postal državni poslanec (1891–1901, 1907–1918), v parlamentu je sodeloval s poslanci iz jsl. dežel. Med 1883 in 1914 je bil stalno izvoljen v istrski dež. zbor. L-eva aktivnost je pognala It. v Istri v defenzivo, L. pa se je približal revnim it. kmetom v južni Istri in zanje organiziral gosp. zadruge. L. je v teku svoje polit. aktivnosti menjal ostrino kroatizma in ni pozabil na sodelovanje s Slov. v SlovPrim, kasneje se je zopet približal jsl. miselnosti prvih začetnikov hrv. preroda v Istri, zato je pristal na majniško deklaracijo. Nekaj časa je bil preds. stranke prava (1917–18), potem pa v Narodnem vijeću (1918–19) bil poverjenik za Istro in otoke. Po it. okupaciji Istre in otokov je ostal v Kraljevini SHS ter postal preds. d. skupine Hrv. zajednica in ban tedanje Hrv. in Slavonije (1920; banovina imela sedež v Zgbu), postal tudi član začasnega narodnega predstavništva (1919–20), poslanec v konstituanti in zakonodajni skupščini Kraljevine SHS. Vendar se v tedanjem polit. življenju ni najbolje znašel. V svoji dolgoletni polit. dejavnosti pa L. v korist polit. ciljev ni razvil ostalih darov svojega intelekta (zgodovinar, pravnik, igralec, književnik). Od konca osemdesetih let 19. stol. je prenehal ustvarjati na strokovnem in liter. področju. Še kot dijak je nastopal na prireditvah kastavske čitalnice, kasneje je tu deloval kot režiser, dramski pisec in igralec. Izdal je Basne prikrojene poglavito za hrvatski puk u Istri (najprej v Naši slogi, nato kot knjiga v Kraljevici 1876); Istarske pričice (najprej v Viencu 1879/80, nato v knjigi Zgb 1945); Hrvatske narodne pjesme što se pjevaju po Istri i kvarnerskih otocih preštampane iz »Naše sloge« (Trst 1880). Zanimala ga je tudi krajevna zgod., objavil je knjigo Kastav grad i občina (Trst 1889, ponatis 1979), s področja pravne zgod. je razprava Kastavski ustav (1400–1661) v zadarskem Pravu (1873–74, 4–11) ter Zakon vinodolski (Pravo 1875). L. se je v teh delih pokazal kot pravi znanstvenik, a hkrati je tudi politik, saj hoče s srednjeveško zgod. pokazati svetu stopnjo razvoja, ki so jo dosegli Hrvati že v srednjem veku. V Trstu je 1883 izdal knjigo Oesterreich und die kroatische Frage. Njegov osebni dnevnik še ni objavljen. Kot eden najuglednejših istrskih polit. delavcev L. še danes privlači pozornost raziskovalcev, ponatiskujejo se tudi njegova dela, tako je 1970 izšel na Reki izbor leposlovnih tekstov Istranom ter 1983 Književni i stručni radavi. Očiten je L-ev pomen tudi za zgod. Slov. v Istri, Trstu z okolico in na Goriškem. Z njihovimi voditelji je vzdrževal stike, ki jih je pogojevalo predvsem sožitje v upravni enoti Avstrijsko Primorje. Tako sodelovanje se je pokazalo prav pri kandidaturi L. za državni parlament, ki so ga 1907 volili na podlagi splošne volilne pravice. Te volitve so bile odločilne za sporazumevanje med slovansko in it. liberalno stranko v dež. zboru, prineslo je povečanje števila slovanskih poslancev, vendar ne nekega miru, narodni kompromis v Istri ni prestal preizkušnje.

Prim.: V. Spinčić, Črtice iz hrvatske književne kulture Istre, Zgb 1926; P. Strčić, Načrt za životopis Matka Laginje, Kamov (Reka) 1/1970, št. 1–3; M. Laginja, Književni i stručni radovi, Reka 1983 (z literaturo); EJ 5, 466.

Strčić