Kukec, Simon (1838–1910)

Kukec (Kuketz) Simon, lastnik pivovarn, r. 20. okt. 1838 v Povirju pri Sežani, u. 29. sept. 1910 v Žalcu. Oče Jakob, kmet, mati Helena Stok. Po osn. š. je delal pri železnici in ob poroki je bil železniški čuvaj v Sesljanu. 29. avg. 1869 se je v Trstu poročil z Ano Smolka (Szmolka, r. 5. dec. 1841 v St. Antol, Slovaška, u. 5. jan. 1915 v Laškem, pokop. v Žalcu), s katero je imel 4 sinove in 4 hčere. Z ženo in otrokom sta se iz Sesljana preselila v Martinščico pri Reki (župnija Kostrena-Sv. Lucija), kjer sta vodila restavracijo za številne delavce, ki so tedaj gradili pristanišče na Sušaku. Po krajšem bivanju v Gor. se je družina naselila 1880 v Trbovljah, kjer sta prav tako z ženo vodila rudniško restavracijo. Pri tem je K. toliko zaslužil, da se je z družino 1884 naselil v Žalcu in tam kupil Žuževo pivovarno od vdove Franca Žuža. V Žalcu in okolici je nakupil tudi toliko hmeljskih nasadov, da je veljal za veleposestnika. 1889 je kupil še bližnjo pivovarno v Laškem (tedaj Laški trg). Obe pivovarni je združil in sta se imenovali Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Obrat v Žalcu je vodil sam, v Laškem pa njegov sin Edvard (r. 17. nov. 1872 v Martinščici, u. 17. dec. 1931 v Žalcu) in hči Ana (Aneta, r. 10. jun. 1876 v Martinščici, u. 20. maja 1955 v Laškem), pozneje poročena Elsbacher. V Žalcu je K. v letih 1891/92 zgradil novo veliko pivovarno in v obeh obratih posodobil proizvodnjo. V Laškem je pri proizvajanju piva uspešno uporabil tudi termalno vodo iz bližnjega zdravilišča in tako prvi varil termalno pivo. S tem je dobil pijačo, ki je bila po kakovosti podobna pivu iz češkega Plzna. Takšno pivo je K. kljub močni konkurenci izvažal ne samo do Trsta, Dunaja in Budimpešte, temveč celo v Egipt in Indijo. Za svoje proizvode je prejel priznanja: 1887 v Trbovljah na obrtni razstavi, 1888 v Celju na spodnještajerski regionalni razstavi in 1900 v Parizu na svetovni razstavi nagrado francoske vlade. – V svojih pivovarnah je K. želel zaposlovati samo slov. delavce in nameščence. Ker ni bilo slov. strokovnjakov za pivovarništvo, je nastavljal raje Čehe kakor Nemce, kar je bilo v tistih časih in narodnostnih bojih na Slov. Štajerskem posebno važno. V Žalcu je bila tedaj pivovarna edino podjetje, v Laškem pa je bil K. med več nemškimi podjetniki edini Slov. 1902 je obe pivovarni prodal delniški družbi, ki so jo osnovali slov. liberalni gospodarstveniki (preds. Ivan Hribar); sam je bil pri tej delniški družbi udeležen s 1.000 delnicami, sin Edvard pa je ostal dir. pivovarne v Laškem. Nova delniška družba je prevzela obe pivovarni leta 1903. Od prihoda na Štajersko so priimek K. na uradnih dokumentih večkrat pisali po nemškem pravopisu Kuketz. – Pisatelj F. S. Finžgar je družino K. popisal v svoji povesti Mirna pota (Celje 1952, Slov. večernice 103). Glavni junak povesti, Rudi Slak, ima zaročenko Irmo, s katero se poroči, in ta je povzeta po Irmi K. (r. 20. okt. 1878 v Gor. – Sv. Ignacij, u. 10. jan. 1908 v Lj., pokop. v Žalcu), poročeni Strgar, četudi Finžgar njeno prezgodnjo smrt po svoje prikaže. V povesti je Irma hči posestnika in trgovca z deželnimi pridelki Strgarja, ki ga je pisatelj popisal po Simonu K. Najbolj zvesto je v povesti prikazana Irmina sestra Zora, v kateri je moč spoznati Aneto K. Brat, ki študira, pa je vzet po Vilku K. ki je tedaj študiral tehniko v Pragi.

Prim.: Krstna knjiga župn. Povir, tom. VI., pag. 69; poročna knj. župn. Sv. Jakoba v Trstu, lib. I., pag. 161; mrl. knj. župn. Žalec, tom. VI., pag. 45, 65, 105, 293; SN 1. in 7. okt. 1910; R. Vrečer, Savinjska dolina, Žalec 1930, str. 233 (letnica prihoda v Žalec napačna); J. Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, V Trbovljah 1958, str. 449; F. S. Finžgar, Zbrano delo 8, Lj. 1986, str. 430–31.

Ry