Köstl, Janko (1906–1995)

Köstl Janko, pravnik in politik, r. 22. jun. 1906 v Gorici, živi v Lj. Oče Ivan, uradnik pri finančni straži, mati Terezija Hrast, gospodinja. Zaradi grozeče fronte se je oče – že vdovec, z delom otrok 1915 preselil v Lj., kjer je K. obiskoval nižjo gimn. Po očetovi ponovni poroki se je celotna družina preselila v Mrb., kjer je K. obiskoval višjo gimn. in maturiral 1924. Pravo je študiral na lj. U, doktoriral je 1929. V letih 1929/30 je odslužil vojaški rok na šoli za rezervne oficirje v Sarajevu. Zatem je dobil zaposlitev pri Pokojninskem zavodu za nameščence, kjer je ostal vse do 1945. Sprva je bil pravni referent, od 1940 pa pomočnik dir. dr. J. Vrančiča. Deloval je hkrati pri delu sindikata zasebnih nameščencev, s stok. članki je sodeloval, od 1938 pa tudi urejal stanovsko glasilo Organizator. Bil je tudi član uprav. odb. društva Pravnik, kot bivši nogometaš pa je bil v letih 1931–41 preds. Slov. nogometne zveze, konec 30. let pa še podpreds. nogometne zveze Jsle. Polit. je K. pričel delati že na U, in sicer v okviru liberalnega tabora. Bil je član društva Jadran, deloval je v Svetu slušateljev lj. U, nov. 1928 je postal tudi njegov preds. V 30. letih je bil sprva član JNS, zatem pa Narodne radikalne stranke (NRS), ki jo je vodil dr. Dinko Puc. Sodeloval je tudi pri njenem glasilu Slovenska beseda. Ob okupaciji je NRS stopila v Narodni svet, zastopal jo je dr. Puc, nadomeščal pa ga je K. Zatem je nekaj časa pasivno sodeloval z OF, toda nov. 1941 se je njegova skupina izrekla proti nadaljnjemu sodelovanju. V začetku 1942 so se liberalne skupine združile v t. i. Napredno delovno skupnost (NDS); pri delu njenega socialnogospodar. odbora je sodeloval tudi K. NDS se je mar. 1942 pridružila ostalim strankam in skupinam pri ustanovitvi Slovenske zaveze, ki je kmalu združevala vse slov. protirevolucionarne polit. skupine. Tudi tu je bil K. aktiven v delu socialnogospodar. odb. Sicer je sodeloval tudi s sokolsko legijo in z ljudmi, ki so bili člani Mihailovićevega gibanja. Jan. 1945 so ga pod pretvezo sodelovanja z OF nem. oblasti aretirale in je mesece do konca vojne prebil v samici v sodnih zaporih. Doma je po osvoboditvi prebil le teden dni, ko ga je 16. maja 1945 aretirala OZNA, ponovno je bil odpeljan v sodne zapore, kjer so – za razliko po prvi aretaciji – sledila dolgotrajna zasliševanja. 1. avg. je OZNA proti njemu vložila kazensko prijavo. Njegov primer je bil nato združen z drugimi, ki so bili sojeni na t. i. božičnem procesu dec. 1945. Ker je bila očitno prijava proti K. časovno prva, se je celotni spis s tega procesa poimenoval kar »Proces proti dr. Janku Köstlu in tov. «. 23. dec. je bil K. obsojen na smrt z ustrelitvijo, pri čemer je odvetnika prvič srečal šele v sodni dvorani. Obsojen je bil predvsem zaradi medvojnega polit. delovanja ter ovaduštva kolegov s Pokojninskega zavoda, toda slednje ni bilo dokazano. Mar. 1946 je bil pomiloščen na 20 let zapora, 1951 mu je bila kazen zmanjšana na 12 let in za državni praznik konec nov. 1953 je bil izpuščen na prostost. V celici je prebil 8 let in pol. Sledila so prizadevanja za vrnitev državljanskih pravic ipd., v celoti pa je bil rehabilitiran 1961. Zaposlil se je sprva kot pravni referent v trg. podjetju Astra, po petih letih je dobil enako zaposlitev pri Petrolu. Tu je kmalu postal vodja pravne službe, v pokoj je stopil 1988.

Prim.: Osebni podatki; Arhiv Temeljnega sodišča Lj., Ko 526/45; S. Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919–1941, Lj. 1972, 373,374; F. Saje, Belogardizem, Lj. 1952, 25, 204, 205, 208, 216.

Mlakar