Kosovel, Franjo (1906–1990)

Kosovel Franjo, arhitekt in prof., r. 21. mar. 1906 v Trstu in tu u. 1. febr. 1990. Oče Franc, težak v luki, mati Josipina Persič, oba iz vipavskih Črnič. Pri Sv. Jakobu v Trstu je obiskoval Ciril-Metodovo osn. in mešč. š., zaključni zrelostni izpit pa je opravil na mešč. š. v Postojni 1920. Vpisal se je na Višjo tehnično š. v Lj., gradbeni oddelek, in na njej diplomiral 1926, vmes je moral opraviti 3/4-letno obvezno prakso v juž. Srbiji pri gradnji ceste Kraljevo–Raška. Po vojaškem roku je 1930 odšel v Milan in se zaposlil pri arh. Borisu Blitznakofu, kjer je načrtoval notranjo opremo, predvsem pohištvo v baročnem in renesančnem slogu. Ko je Blitznakof 1931 študij zaprl, se je K. vrnil v Trst in dobil delo v študiju za arhitekturo in dekoracijo »Stuard«, katerega lastnik je bil arh. Gustav Pulitzer-Finali. Tu je sodeloval pri opremljanju notranjih prostorov velikih potniških ladij družb Lloyd in Cosulich ter genovske Italie, pa tudi vojnih ladij. Najprej je izdelal veliko stopnišče I. razr. na ladji Conte di Savoia (sl. v Picc. 30. okt. 1985), nato je oblikoval prostore II. razr.: dnevno sobo, bar, kadilnico, prostor za pisanje, verando in druge pritikline. 1937 je sodeloval pri opremi norveške potniške ladje Vega in vojne ladje Vittorio Veneto. Na tej ladji je izdelal oficirski kvadrat, ki je bil mednar. višek ladijskega opremljanja. – Ko je odšel 1939 arh. Pulitzer v ZDA, so K., njegov svak arh. Zorko Lah in arh. Henrik Ukmar prevzeli Stuard in nadaljevali z delom. Opremili so jahto Galeb za jsl. kraljevsko družino in častniške prostore na oklopnici Roma. Poleg tega so načrtovali hiše in vile. S svakom Lahom sta pripravila načrt za novo rudarsko naselje Rašo pri Labinu. Mar. 1944 so K. zaprli gestapovci zaradi sodelovanja z OF in ga poslali v Linz na delo; tu je ostal do jul. 1945. – Po vojni je delal K. pri gosp. odseku PNOO. Sodeloval je v odb. za proslavitev bazoviških žrtev, izoblikoval spomenik, spremljal izvedbo in postavitev na bazoviški gmajni (sept. 1945). Izdelal je spomenike padlim borcem v Sv. Križu, na Padričah, v Gropadi, na Žagi pri Bovcu, načrt za zidno spominsko ploščo ustreljenim na openskem strelišču idr. Gradil in opremljal je hiše, oblikoval nagrobne spomenike-grobnice, prostore javnih ustanov, opremljal knjige idr. – Od 1954 do upokojitve 1974 je učil risanje na slov. sred. šolah: Sv. Jakob, Sv. Ivan, Nabrežina (od 1956–61 pov. ravn.), na Opčinah, Proseku, v Dolini in Rojanu. Z dijaki je sodeloval z risbami in linorezi v dijaških Literarnih vajah. – V mladih letih je bil član društva Prosveta pri Sv. Jakobu in dij. društva Nicolò Tommaseo. Po vojni je bil tri leta prvi preds. PD Ivan Cankar pri Sv. Jakobu. Predaval je na Radiu Trst A, pisal v Prosvetni vestnik, predvsem pa je bil navezan na Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki jo je pomagal ustanoviti, jo opremil in bil skoraj do smrti v njenem odboru. – 3. okt. 1987 mu je Trž. pokrajina podelila posebno priznanje (plaketo) za dolgoletno sodelovanje in načrtovanje opreme ladij.

Prim.: Osebni podatki; M. Pozzetto, Picc. 30. okt. 1985 (intervju); Isti, Beležke za zgod. moderne arh. v Trstu, Arhit. bilten, št. 83/84, 1986; O podaljšanju razst. Pulitzer-Finali, Picc. 30. sept. 1987; O podelitvi priznanja Trž. pokrajine, Picc. 2. in 4. okt. 1987 s sl.; Arh. F. K. podelili priznanje Pokrajine, PDk 4. okt. 1987 s sl.; J. Koren, Umrl je F. K., PDk 3. febr. 1990 s sl.; M. Jevnikar, Arh. F. K, KolGMD 1991, 120–21 s sl.

Jem.