Kosec, Filip (1895–1995)

Kosec Filip (Lipe), tigrovec, r. 29. jun. 1895 v Lj., živi prav tam. Oče Franc, mati Marija Srčnik. 1915 je bil vpoklican v vojsko, boril se je na fronti v Galiciji. Kmalu je dezertiral in se kot ujetnik prijavil v srbsko dobrovoljsko divizijo. Po prvi svet. vojni se je udeležil bojev na Koroškem, potem se je zaposlil kot akviziter v lj. Operi; tu je služboval vse do druge svet. vojne. Deloval je v liberalnem taboru, nato v Orjuni (bil je preds. organizacije Lj.-Vič), od 1926 je bil v vodstvu Orjune za Sjo. V antifašistično delo na Primor. se je vključil po akciji v Prestranku (3. jun. 1926). – K. je sodeloval tudi v drugih zaupnih akcijah vodstva Orjune v vohunjenju it. konzulata v Lj., v justifikaciji it. informatorja v vrstah Orjune Egidija Perica (1928) itd. Za antifaš. delovanje Orjune na Primor. je bila poleg obveščevalne službe Dravske divizije v Lj. in generalštaba v Bgdu zainteresirana tudi franc. obveščevalna služba; K. je opravljal operativne naloge na terenu. Na Primor. je v drugi polovici dvajsetih let iz Lj. največkrat hodil Josip Kukec – Pepe, poleg njega pa Danilo Zelen in Stane Brodnik. Napad na menzi faš. milice v Selcah v febr. 1928 je izvedel K. skupaj s S. Brodnikom. Nekajkrat je šel tudi na Koroško; navodila za kontakte s somišljeniki med Koroškimi Slovenci mu je dajal France Kobentar, voditelj Orjune na Jesenicah. Po prepovedi Orjune (1929) je nadaljeval delo na Primor. z istimi sodelavci. – V tridesetih letih je K. deloval v okviru TIGR-a, kot član Narodne odbrane pa je izvrševal direktive te organizacije oz. vojaškega vrha iz Bgda. Pred drugo svet. vojno so bili vzpostavljeni kontakti tudi z britansko obveščevalno službo (do takrat samo s Francozi). Tedaj je deloval po navodilih Intelligence servica skupaj s prof. Ivanom Rudolfom ne samo na Primor., ampak tudi proti Avstriji (Nemčiji). Na pobudo Ilije Trifunovića – Birčanina, preds. Narodne odbrane, je z Radom Bordonom 1940 pripravljal na Brdu pri Kranju atentat na kneza Pavla. Birčanin je bil očitno povezan z zarotniško probritansko skupino v vojaškem vrhu (generala Mirković in Simović). V akcijah na Koroškem pred drugo svet. vojno sta s K. pogosto sodelovala F. Kobentar in Just Godnič; antifaš. brošure in letake je v Kamniku tiskal Tone Knez. Po okupaciji Lj. in nevarnosti, da ga it. oblasti aretirajo, so mu antifaš. lj. gledališča naredili skrivališče v pritličju gledaliških delavnic. – K. so It. odkrili in aretirali 13. jun. 1942; zaradi predvojnega delovanja je bil obsojen na 24 let ječe. Do aretacije je sodeloval z OF (sestanki z A. Beblerjem), imel pa je povezave tudi z monarhističnimi skupinami. Iz zapora je bil izpuščen po kapitulaciji It. nov. 1943, takrat pa se je povezal s skupino dr. Potokarja iz Kamnika, pristašem Draže Mihailovića. 23. maja 1945 je bil ponovno aretiran; na procesu proti skupini intelektualcev zaradi stikov s plavo gardo je bil oproščen. Od takrat polit. ni bil več aktiven.

Prim.: J 19. in 22. jan. 1929; Arhiv Marka Kranjca (v lasti družine Kranjec, Lj.); Zapiski pogovora z M. Kacin-Wohinz in S. Pahorjem (27. in 28. dec. 1979); I. Jerman, Slovenski igralci med drugo svetovno vojno, Lj. 1968, 87–95; D. Žerjal, Spomini in razlage, Trst 1990, 90; Pogovori s F. Koscem (v l. 1986 in 1987).

Milov.