Konte, Ivan (1910–2008)

Konte Ivan, častnik, bibliotekar, jezikoslovec, r. 11. jan. 1910 v Pulju, živi v Lj. Oče Ivan, poštni uradnik (Belokranjec), mati Katarina Krivičić (Istranka). Osn. š. v Trstu in Lj., real. gimn. v Lj. (matura 1928), v Dubrovniku končal pomorsko vojaško akademijo 1931. Kot pomorski častnik je služboval na ladjah in v letalstvu vojne mornarice kralj. Jsle. V tem času je prevedel iz it. članek G. Giobbe, Protivaeroplanska odbrana flotnih sestava pomoču protivaeroplanskih brodova (Mornarički glasnik 1939, 3. zv.). Istočasno je študiral pravo na U. v Bgdu in Lj., absolviral 1942, vendar zaradi vojne ni diplomiral. Od 1. jun. 1941 je deloval v OF. It. okupator ga je interniral v Gonarsu in Padovi, po kapitulaciji It. 1943 je vstopil k partiz., najprej v Hrv. Zagorju, nato v mornarici v Hrv. Primorju in Dalmaciji. Kot partizanski letalski strokovnjak se je vključil v Royal Air Force in deloval v letalski bazi Benini pri Bengaziju v Libiji ter v Heliopolisu pri Kairu v Egiptu. Tam je vodil kot navigator letala iz ZDA od zahodne obale Afrike preko Sahare do Egipta in tako šestkrat preletel Saharo. Okt. 1943 se je vrnil na Vis k Vrhovnemu štabu NOV Jsle. V bojih nad ozemljem Jsle je bilo njegovo letalo sestreljeno, vendar je sam odnesel samo lahke poškodbe. Ob koncu 1944 je bil letalski podpolkovnik pri poveljstvu jsl. vojnega letalstva v Zemunu, najprej pri izobraževalnem odd., nato kot načelnik obveščevalnega odd., kjer je razvijal izvidniško in radarsko službo, tako operativno kakor teoretično. Kot strokovnjak za letalstvo je bil član delegacije FLRJ na mirovni konferenci v Parizu 1946. V tem času je objavljal članke v Glasu vazduhoplovstva: 1946, št. 2–3: Radar, 1947, št. 7 kot priloga zbirka člankov Radiolokacija (prvi obširni strok. članki v državi o radarju); št. 12: Avijacija u pomorskim desantnim operacijama; 1948, št. 5/6: Vloga savremene vazduhoplovne izvidjačke službe. Konec njegove častniške kariere pomeni 1948 aretacija in nato obsodba zaradi verbalnega delikta na 8 let zapora. Kazen je prestajal v zloglasnih zaporih Stara Gradiška, Bileća ter na otokih Sv. Grgur in Ugljan. Tam je preživel 6 let in 4 mesece. Po vrnitvi na svobodo se je vrnil k družini v Lj. in tukaj je zaposlen kot bibliotekar in strok. prevajalec na odd. za gradbeništvo na Fak. za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. V tem času je študiral nem. in angl. jezik na odd. za germanistiko Filoz. fak. U. v Lj. (diploma 1961). Od 1. nov. 1966 do upokojitve 1. sep. 1980 je bil lektor za angl. jezik na isti fak. Izpopolnjevanje s pomočjo British Councila: Cambridge 1968, London 1970; gostuje na U v Leipzigu. Ob poklicnem deluje od 1955 dalje vodil tečaje angl. in nem. jezika na centralni delavski U. Od 1962 je bil pedagoški vodja jezikovnih tečajev na Delavski U »Cene Štupar« s posebnim ozirom na audiovizualno metodo poučevanja tujih jezikov. Dela s tega področja: Modern English Grammar, Lj. 1976, 1979, 1987 skupaj z D. Blaganje, 644 str. V Vestniku Društva za moderne tuje jezike: 1965: Poučevanje tujih jezikov na delavskih U; 1967: Results of a Pronunciation Test; 1970: Nekaj o sodobnih učbenikih za pouk angl. v Delu 1963, št. 44 (15. febr.): Modernizirajmo pouk tujih jezikov; št. 313 (14. nov.): Jezikovni laboratorij; v Sodobni pedagogiki 1964: Avdiovizualna strukturalna metoda poučevanja tujih jezikov; v NRazgl 1962, št. 16: Univerzitetni slušatelji in tuji jeziki.

Prim.: Osebni podatki; ULjBB II-III; Zbornik Filoz. fak. v Lj. 1919–1989, Lj. 1989, str. 203; Ž. Kozinc, I. K. – osemdesetletnik, Delo 23. jan. 1990, s sl.

Ry