Kočevar, Franjo (1903–1991)

Kočevar Franjo, strokovnjak za kemijsko tehnologijo, soustanovitelj in mentor tekstilnega srednjega in visokega šolstva v Sji, r. 9. febr. 1903 v Postojni, u. 20. sept. 1991 na Jesenicah. Oče Franc, poslovodja v lesni trgovini, mati Jera Vabič, gospodinja. Študiral je v Lj. in diplomiral za inž. kemije že 1925 v Brnu, 1929 pa promoviral za doktorja tehničnih znanosti na U. v Lj. Od 1929–30 se je specializiral iz tekstilstva na Tehn. vis. šoli v Brnu. Po diplomi je najprej delal v smodnišnici v Kamniku, (1925–29), 1930 je ustanovil tekstilno šolo v Kranju, prvo v Sji, in jo vodil do 1941, 1935 je organiziral tekstilno tovarno Brumen & Thaler v Škofji Loki. Od 1936 je honorarno predaval na Lj. U predmet Kemijska tehnologija vlaknin. Vpeljal je raziskovalno delo na področju tekstilstva in ga po vojni razširil. Med vojno je delal v tekstilni tovarni Inteks v Kranju, po vojni je bil do avg. 1946 tehniški dir. Inteksa, nato do sept. 1948 svetnik za tekstilno industrijo in načelnik plana proizvodnje na Ministr. za industr. in rudarstvo LRS. Do konca 1951 je delal v planski komisiji in pri gospodar. svetu LRS kot svetnik in šef študijskega sektorja uprave za napredek v proizvodnji. V tem času je veliko pripomogel k napredku in uspehom tekstilne industrije. – Nov. 1951 je bil izvoljen za izred. in jun. 1956 za rednega prof. na Fak. za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. Že 1956 je pri odd. za kemij. tehnologijo organiziral novo študijsko smer – Inštitut za tekstilno tehnologijo, bil njegov predstojnik do 1967, nato dolgo let preds. znanstvenega sveta tega Inštituta. Ker je bil Inštitut združen s Fak. za naravoslovje in tehnologijo, je bil dekan tudi na tej Fak., a tudi na Fak. za rudarstvo. Kot izvedenec je veliko prispeval h gospodar. razvoju tekstilne stroke in industrije. Sodeloval je pri načrtovanju in gradnji več tekstilnih tovarn, pri vpeljavi prve proizvodnje kemičnih vlaken v Jsli, viskoznih v Loznici in poliamidnih v Lj. idr. – Raziskoval je zlasti vlaknine in njihovo obdelavo in jih prikazal v 200 člankih in patentih. Pomembno je prispeval k izdelavi standardov JUS za naravna in sintetična vlakna. – Važnejše razprave: Tekstilne surovine, Lj. 1950; Perspektiva proizvodnje in poraba kemijskih vlaken v Jsli, Nova proizvodnja 7, 1956, 40–43; Perspektiva domače proizvodnje in uporaba polivinilkloidnih, imodakrilnih in polivinilalkoholnih vlaken, Tekstil 17, Zgb 1968, 1087–97; Pogled na razvoj tekstilne industrije v Sji od njenih začetkov do leta 2000, Tekstilec 25, 1983, št. 7/8. – V letih 1956/57 je bil preds. Zveze inž. in tehnikov Jsle. Bil je častni član slov. društva in jsl. Zveze inž. in tehnikov. L. 1975 je dobil Kidričevo nagrado, U. v Lj. pa mu je 1979 podelila naslov zaslužnega prof.

Prim.: Sonja Malej Kveder, Dr. F. Kočevar – osemdesetletnik, Delo 15. febr. 1983 s sl.; Ista, Dr. F. K., Delo 2. okt. 1991 s sl.; dr. Al. Kornhauser, K. F., Enc Sje 5, 179 s sl.; župnij. urad Postojna 16. jan. 1993.

Jem.