Kobal, Ivan (1928–2005)

Kobal Ivan, pesnik, kulturni delavec, publicist, r. 26. mar. 1928 na Planini pri Vipavi, živi v Sydneyu (Avstralija). Oče Dominik, kmet, mati Kristina Kete, šivilja. Osn. š. v domačem kraju, po materini želji, župnikovem in učiteljevem priporočilu je dobil mesto v jezuitskem zavodu v Piacenzi (1940–45), kjer je med vojno dovršil pet razr. gimn. Po vojni je zavod razpustil svoje študente, da bi si doma opomogli od lakote in pomanjkanja. K. se je vrnil domov, vendar se v povojnih razmerah ni znašel, zato se je jan. 1947 ilegalno vrnil v It. in preživel tri leta v raznih begunskih taboriščih. Maja 1950 se je preselil v Avstralijo. V novi domovini je najprej delal v livarni, po nekaj letih pa se je vključil v gradbeno dejavnost. Ves čas je resno študiral angl., istočasno si je pridobil kvalifikacijo tesarja in mizarja pri Sydney Technical College in kasneje še gradbeno-konstrukcijsko diplomo pri International Correspondence Schools. Med 1954–58 je bil pomočnik geologa pri gradnji velikega avstralskega energetskega projekta Snežnih gora – Snowy Mountains Hydro-Electric Scheme. Svoje delo pri uresničevanju te velike gradnje je K. opisal v knjigi Men who built the Snowy, s podnaslovom Men without women. Knjiga je izšla v angl. 1982 pri Saturday Centre of Prose and Poetry, Sydney (ponatis 1985). Spodbudo za to pisanje je dala K. tudi nagrada (1000 AUD), ki jo je 1975 prejel od Literature Board of the Australia Council for the Arts. – K. je prva leta v Avstraliji pisal pesmi in jih objavljal v slov. izseljenskem revijalnem in časopisnem tisku. Večina pesmi je narodno prebudnih in didaktičnih in predstavljajo slavospev Avstraliji. Namenjene so bile rojakom, da bi jih bodrile in krepile v narodni zavesti. Med njimi je najbolj znana pesem Naša nova domovina (Misli 1956, št. 5), ki je bila prevedena tudi v angl. Sicer pa je začel pogosteje objavljati pesmi šele v osemdesetih letih, zanje pa je spet značilen buditeljski ton in pripovedno-epski element, npr.: Dozori, narod!, Zdrami se, Samo!, Vipava, Oh nevihti. - Uveljavil se je tudi v javnem življenju avstral. Slovencev. Igral je vplivno vlogo pri ustanovitvi Zveze slov. akcije (ZSA), 1984. Bil je tajnik te organizacije in ur. njenega glasila Moja Slovenija (začela izhajati v začetku 1988). V slov., it. in angl. piše za različne avstral. revije, sodeloval je tudi v Zborniku avstralskih Slovencev (SIM, Lj. 1985, 1988). Odlomek iz K-ove knjige o možeh, ki so gradili Snowy, je izšel v KolGMD 1993, 187–89 pod naslovom Zakaj sovražniki? – K. je napel vse sile, da so 1989 Slovenci v Sydneyu dosegli slov. lektorat na Macquarie univ. 1958 se je v Sydneyu poročil s Slovenko Francko Paulovec iz Hrušice pri Podgradu. Otroci: John, Irena, Boris so diplomirani inž. mehanične, elektronske in elektrotehnične stroke. L. 1993 je izdala GMD njegovo novo knjigo Možje s Snowyja.

Prim.: Župnij. urad Planina; Kobalovo pismo 2. dec. 1991 F. Sedmaku; Nedeljski dnevnik 20. mar. 1983; Enc Sje 4, 221, 232; I. Kobal, Curriculum vitae, 1993.

FilSed-Maver