Klemenčič, Andrej (1867–1908)

Klemenčič (Clemencich, Klemensk) Andrej (Andreas), socialistični in kasneje anarhosindikalistični aktivist, krojač, r. 30. nov. 1867 v Spodnji Šiški (Lj.), u. 1908 v severozahodnem delu ZDA. Oče Andrej, kmet in mali trgovec, mati Jera Mavc. Zaradi težkih družinskih razmer je šel že zelo mlad za krojaškega vajenca. Po izučitvi obrti je zapustil Lj. in delal v Benetkah, Florenci, Genovi, Lyonu, Ženevi in Parizu. Od tu je šel v Belfort (Francija) in nato v Basel, od koder se je peš vrnil v Pariz. Nato je živel v Amiensu, Lillu, Bruslju in Antwerpnu, od koder se je spet vrnil v Pariz in bil nato 1886 v Londonu. Ker se je bližal čas odhoda k vojakom, se je naslednje leto vrnil v roj. Šiško. Dve leti je bil vojak (kjer je učil častnike francoščino in angleščino). Po vojaški obveznosti ni v Lj. dobil dela, zato se je okt. 1889 preselil v Trst, kjer je bil uslužben pri treh krojaških mojstrih (med njimi tudi pri Tomažu Torkarju, kasnejšem prvem izdajatelju Delavskega lista). Nekaj časa je delal tudi kot začasni namestnik obolelega pisarniškega sluge pri obratni direkciji drž. železnic. V Trstu je pristopil k prvi legalni socialdemokratski organizaciji »Delavski zvezi« (Confederazione Operaia) in postal načelnik slov. odseka, ki je šele z njegovim prihodom oživel. Izvoljen je bil tudi v vodstvo »Delavske zveze«, a je moral zaradi mladoletnosti odstopiti. Napisal je slov. prevod društvenih pravil in bil vsestransko aktiven, predvsem kot govornik. Organiziral je prvi slov. socialdemokratski delavski shod v Trstu (13. jul. 1890) in nato priredil in nastopil na več drugih shodih. V poletju se je vključil v akcijo za izid prvega slov. socialističnega glasila. Ludviku Zadniku (ki je bil zadolžen za pripravo izida časopisa v Lj.) je ponudil, da bi list izhajal v Trstu, kar je Zadnik proti koncu leta sprejel in se preselil v Trst. Tu je 2. okt. 1890 izšla prva številka Delavskega lista, prvega slov. socialističnega lista. Pri njem je veliko sodeloval K., ki je verjetno pisal večino člankov. Iz teh spisov in iz njegovih govorov lahko sklepamo o njegovi precejšnji razgledanosti. Poleg tega je K. napisal tudi neobjavljen roman o svoji družini Hiša št. 67 v Spodnji Šiški. Zaradi svoje dejavnosti je bil K. pod policijskim nadzorom in večkrat zaslišan. – Ko so oblasti zaradi posega v volilni boj 16. mar. 1891 »Delavsko zvezo« razpustile, je bil K. za nekaj dni priprt. Po izpustu je odšel v Gorico, se nato vrnil za nekaj časa v Trst in od tu odpotoval v Švico. Pot ga je peljala še v Pariz, od koder je istega leta odšel v ZDA. 1893 se je preselil v zvezno državo Washington, po nekaj letih pa se je v San Franciscu vkrcal in odšel na novo potovanje. 1899 je Slovenskemu narodu pisal dopis Iz Polinezije, v katerem je prikazal prodiranje nemškega imperializma na to otočje. 1901 je v pismu iz Sydneya napovedoval popotovanje na Filipine, Kitajsko, Indijo in Afriko, od koder se je nameraval vrniti v Trst. Vendar se je prej obrnil in se vrnil v ZDA, kjer se je ustalil v neki anarhistični komuni na severozahodu države. K. je bil tu eden od glavnih sodelavcev petnajstdnevnika Demonstrator, ki so ga izdajali člani komune. Postal je funkcionar »Zahodne zveze premogarjev« (Western Federation of Miners) in njen »distriktni delegat« na ustanovnem kongresu radikalne »Industrial Workers of the World« (IWW) 1905 v Chicagu. S svojih številnih popotovanj se je vrnil z znanjem nemšč., it., franc. špan., angl. in menda tudi japon., vse do smrti pa je ostal v pismeni zvezi s Slovenci v ZDA in v domovini. Umrl je za jetiko v starosti 40 let.

Prim.: Dušan Kermavner, Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884–1894, CZ Lj. 1963, 197–224, 234–53, 265–83 in 309–10; Dragotin Lončar, Dva doneska o početkih socializma med Slovenci, ZČ V/1951, 234–40; SN 28. jul. 1899; Sandi Volk, Ob 100-letnici izida Delavskega lista, JKol 1990, 79–88; Alessandro Volk, Socialismo, associazionismo operaio e movimento nazionale sloveno a Trieste dal 1880 al 1890, Università degli Studi di Trieste, tesi di laurea in storia, relatore prof. Elio Apih, anno accademico 1991–92.

Sandi Volk