Primorski slovenski biografski leksikon
Kandolini (Candolini, Candolin) Maksimilijan (Max, Massimiliano), socialistični agitator, čevljar, železniški delavec, r. 3. avg. 1852 v Slovenski Bistrici, u. 5. febr. 1916 v Lj. Nezakonski sin Marije Kandolini (Candolini). Poročen. V Trst je prišel okoli 1880 kot delavec Južne železnice. Delal je v sklopu skupine aktivistov avstrij. socialdemokratske stranke, ki so prispeli v Trst v isti dobi in jim je kot prvim uspelo povezati Trst z ostalimi centri avstrij. socialist. gibanja (predvsem Gradcem in Lj.). Ta skupina je bila povezana s takratnim radikalnim vodstvom stranke in je delala v skladu z navodili, ki so jih sprejeli na strankinih kongresih. Tako so se njeni člani v Trstu posvečali propagandni dejavnosti in sodelovali pri širjenju ilegalnega socialističnega tiska. Poleg tega so skušali spraviti pod svoj vpliv 1881 ustanovljeno »Tržaško podporno društvo« (nastalo po odcepitvi dela članstva od »Delavskega podpornega društva« zaradi nesoglašanja z narodnjaško usmeritvijo slednjega). K. je bil pri vsem tem najaktivnejši in je kot edini vztrajal v Trstu tudi po letu 1884, ko so protisocialistični ukrepi vlade močno prizadeli strankino dejavnost. Širil je socialistična načela in tisk med svojimi delovnimi tovariši in med delavstvom nasploh in bil zaradi tega pod stalnim policij. nadzorom. Že 1881 je postal član »Tržaškega podpornega društva« in bil do 1885 član društvenega vodstva, najprej kot revizor in nato kot svetovalec in tajnik. 1884 je kot tajnik predlagal, da bi društvo sprejelo za svoje glasilo nastajajoči časnik »Slovenski delavec«. K društvu je ponovno pristopil 1888 in bil 1890 spet izvoljen za revizorja. V društvu je nato ostal vsaj do 1895. – 1890 je K. pristopil k slov. odseku »Delavske zveze« (Confederazione operaia), 1888 ustanovljenega prvega socialist. legalnega društva v Trstu. Tu se je povezal z njegovim voditeljem Andrejem Klemenčičem in na raznih shodih zastopal radikalna stališča. Po razpustu »Zveze« je bil 1891 med ustanovitelji (in nato blagajnik) »Nemškega bralnega društva« (Deutscher Lese Verein), ki pa je bilo v resnici socialist. društvo, v katerem so se zbirali slov. in nem. socialisti. Istega leta je bil med organizatorji ilegalnega prvomajskega shoda v gostilni Pri Lovcu. Po razpustu društva maja 1891 imamo o njegovem delovanju le malo podatkov. Verjetno se ni anarhistično usmerjeni K. več prepoznaval v novi, zmernejši usmerjenosti stranke in je, kot kaže, skušal uveljaviti svoja radikalna načela na sindikalnem področju. Datum njegovega odhoda iz Trsta ni znan, za gotovo pa je bil v Trstu do marca 1903.
Prim.: Sandi Volk, Ob 100-letnici izida Delavskega lista, JKol 1990, 79–88; Alessandro Volk, Socialismo, associazionismo operaio e movimento nazionale sloveno a Trieste dal 1880 al 1890, Università degli Studi di Trieste, tesi di laurea in Storia, relatore prof. Elio Apih, anno accademico 1991–92.
Sandi Volk
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine