Kuščer, Ljudevit (1891–1944)

Kuščer Ljudevit, prirodoslovec, strokovnjak za polže, r. 12. avg. 1891 v Piranu, u. 8. mar. 1944 v Lj. Oče Mihael, poštni kontrolor, mati Ana Bajt, oba iz Volč pri Tolminu, predniki pa najbrž iz naselja Kuščarji nad Volčami. Mladost je preživel v Barkovljah pri Trstu in tu je maturiral na gimn. 1909. Že kot gimnazijec se je zanimal za favno, zlasti polžjo. Prirodoslovje je študiral na dunajski U (1909–14) in doktoriral 11. mar. 1919 z disertacijo Ueber die Schalenstruktur des Gastropoden; zaradi vojnih razmer je niso natisnili. Poleg rednega študija na U je dovršil tečaj za telovadnega učitelja na sred. šolah in delal po posredovanju kustosa R. Sturanyja na prir. odd. dvornega muzeja. Nekaj časa je bil učitelj telovadbe na dunajskem Terezianumu, ves čas pa pri češkem sokolskem društvu. Na tem področju je bil pozneje zelo delaven v ožji domovini kot telovadec, organizator in pisatelj. Kot suplent na dunajskih gimn. (II. in VI. okraja) je dobil zmanjšano učno obveznost, da se je lahko vneteje posvetil znanstvenemu delu. 1919 se je oženil z Dunajčanko Marjeto Kautsky, ki mu je dala sinova Ivana in Dušana, poznejša očetova pomočnika na ekskurzijah. Po vojni se je zaradi domoljubja vrnil v domovino in dobil mesto kustosa Narodnega muzeja v Zagrebu, stanoval pa je v Brežicah. V muzeju se je nalezel jetike, vendar je po dveh težkih operacijah toliko okreval, da je lahko nadaljeval z delom. 1923 je dobil prof, službo na gimn. v Kranju, ker pa je težko učil, je bil 1929 za stalno dodeljen Zoološkemu inštitutu U v Lj. Zdaj se je ves posvetil znanstvenemu delu in hodil na dolge in utrudljive ekskurzije po vsej Jsli., večinoma s podporo zagrebške JAZU. Že zgodaj se je osredotočil na raziskovanje kraške podzemske polževske favne. Odkril je veliko število še neznanih oblik, material pa je dobival tudi od drugih nabiralcev. Stopil je v stike s številnimi strokovnjaki v tujini in z njimi zamenjaval material in literarne pripomočke. S tem in z vrsto publikacij je zaslovel kot izvrsten gastropodolog (polžeslovec). K. je bil odličen morfolog, opazovalec, njegovo izurjeno oko je zapazilo nevidne drobne razlike, njegov končni namen ni bil le popis novih vrst in sestava sistemskih favnistlčnih seznamov, marveč se je skušal poglobiti v biološke probleme, ki so jih najdbe in morfološke ugotovitve postavljale. Vedno se je oziral na ekološke razmere raziskanih vrst, iskal zoogeografske zakonitosti, ker je bil prepričan, da bi se marsikje »dalo iz identičnosti oziroma razlike favne sklepati na obstoj oziroma pomanjkanje podzemske vodne zveze« na Krasu. Novi rodovi polžev, ki jih je ustanovil K., so: Costellina, Hadžiella in Microsalpinx, za Brusinov rod Lanzaia, ki jo je le-ta štel za morsko, pa je K. ugotovil, da živi v kraških jamah in je v morje naplavljena samo prazna hišica. Odkril in opisal je 35 jamskih polžev (imena so navedena v Zborniku Prirodoslovnega društva, 4. zv., Lj. 1946, 8–9, kjer je tudi seznam K-ih publikacij). 1936 je napravil habilitacijo za privatnega docenta zoologije s posebnim ozirom na malakologijo (mehkužce) in z veliko vnemo delal s študenti. Izvoljen je bil že za izrednega prof. na lj. U, ni pa dočakal imenovanja, ker se je v belgijski vojašnici v Lj., kamor so ga zaprli it. policisti, ponovno prehladil, jetika se je povrnila in ga po dolgem trpljenju pokopala. Ves čas v Lj. je bil izredno delaven v različnih organizacijah, in sicer upravno, kot predavatelj in organizator: Prirodoslovno društvo, Društvo za raziskavanje jam, Jadranska straža, Zveza kulturnih društev, Sokol itd. Njegova zasluga je, da se je v okviru Prir. društva zamena prirodoslovnih razprav mogla razširiti do zavidljivega obsega. Po njegovi zaslugi je tudi začela izhajati poljudnoznanstvena revija Proteus, imenovana po značilni kraški človeški ribici. K-eve znanstvene publikacije so: Donesek k naši jamski favni, Carn. 9, 1919; Originalna nahajališča mehkužcev v Sji. Na koncu: Malakološka literatura Sje, GMDS 2, 1923; Jamski mehkužci severozapadne Jsle. in sosednjega Krasa. (Pregled dosedanjih raziskavanj z angl. izvlečkom in kartico), GMDS 4–6 B, 1926; Nabiranje mehkužcev v jamah, Ibid.; Drei neue Höhlenschnecken (izvleček v slov.), GMDS 7–8, 1928; Einige Falle abnormalen Gastropodenschalen (izvleček v slov.), Ibid.; Primo contributo alla fauna malacologica della Venezia Tridentina; Zospeum globosum sp. n., Studi trentini 9, 1928; Prirodoslovna istraživanja sjevernodalmatinskog otočja. 1. Dugi i Kornati. Mollusca, Prirod. Istraž. mat. prir. razred, 16, 1930; nem. izvleček v Bull. int. Avad. yougoslave Sci., 24, 1930; Höhlen– und Quellenschnecken aus dem Flussgebiet der Ljubljanica, Arch. Molluskenk, 64; Prispevek k poznavanju podzemskih gastropodov Dalmacije in Hercegovine, Prirod. Istraž. mat. prir. razred, 18, 1932; nem. izvleček v Bull. int. Acad. yougoslave Sci., 26, 1933; Seznam podzemeljskih vodnih moluskov: v razpravi St. Karamana, Die Fauna der unterirdischen Gewüsser Jugoslawiens, Verh. d. internat. Vereinn. f. angew. u. theoret. Limnologie Sv. 7, 1935; Zur Kenntnis der Molluskenfauna von Südserbien und Montenegro. 1. Beitrag, Bull. Soc. Sci., Skoplje 17, 1936 (z 11 slikami v besedilu). Več poljudnoznanstvenih prispevkov je objavil v Proteusu. Njegovo bogato zbirko mehkužcev je po vojni prevzel Prirodoslovni muzej v Lj. – K. je bil izredno nadarjen, neutrudljivo delaven, vnet znanstvenik, pretirano natančen pri delu, požrtvovalen in goreč domoljub; zdravje sta mu uničili obe svet. vojni.

Prim.: Podatki sina Ivana; K., Dr. L. K. f, Proteus, 8, 1945, 42–43; L. K. †, Zbornik Prirodosl. društva, 4, 1946, 5–9 s sl.; Čermelj, Spomini 22, 36.

Jem.