Novi Slovenski biografski leksikon
Apollonio je 1955 je maturiral na slovenski gimnaziji v Kopru in opravil sprejemni izpit na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Študiral je slikarstvo pri Slavku Pengovu, Riku Debenjaku, Mariju Preglju in Maksimu Sedeju. Diplomiral je 1960 pri Gabrijelu Stupici in tega leta pri njem vpisal slikarsko specialko, ki jo je zaključil 1964.
Med 1964 in 1968 je poučeval likovno vzgojo na učiteljišču in na gimnaziji v Kopru. Potoval je po Italiji, Španiji, Franciji in Nizozemskem. 1968–73 je deloval v Kopru kot svobodni umetnik. Od 1973 do 1990 je bil zaposlen na Akademiji za likovno umetnost, do 1979 kot docent, do 1984 kot izredni in nato kot redni profesor; 1981–87 je bil predstojnik grafičnega oddelka, 1984–87 prodekan Akademije za likovno umetnost. Invalidsko se je upokojil 1990. Od 1989 je živel in delal v Portorožu.
1978–80 je bil predsednik umetniškega sveta Društva slovenskih likovnih umetnikov (član od 1960) ter pobudnik in dolga leta predsednik pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov na Primorskem, kjer je imel še več funkcij, mdr. je bil delegat v Obalnih galerijah Piran, član Sveta za kulturo občine Koper in Sveta Obalnega zavoda za spomeniško varstvo. Kot scenograf je sodeloval z Mestnim odrom Koper (1964–69), SNG Dramo (1960), SNG Mariborom (1965), Mestnim gledališčem Celje (1969), Avditorijem Portorož (1993), RTV Koper in RTV Ljubljana. Je avtor številnih knjižnih oprem in ilustracij, predlog za tapiserije, skulptur v steklu in slik na keramiko; udeleževal se je likovnih kolonij in bil pobudnik likovne delavnice za oživitev vasi Abitanti (1997). 2001 je v Portorožu odprl galerijo Atelje 1953.
Nagrade: 1959 je prejel 1. nagrado na razstavi Likovno stvaralaštvo mladih v Beogradu za barvno jedkanico Človek in bik. Za sliko je 1963 dobil študentsko Prešernovo nagrado. Za svoje delo je prejel več kot trideset domačih in mednarodnih nagrad: ex tempore v Piranu (1966, 1967; 1996 velika nagrada občine Piran), 1. nagrado na mednarodnem ex temporu Repentabor (1968), zlato medaljo »I protagonisti« (Pompeji, 1973), Premio internazionale per l'incisione (Biella, 1974), Ars Histriae (Rovinj, 1971, 1972 grand prix, 1974, 1978, 1981, 1982), nagrado Prešernovega sklada (1972), nagrado mednarodnega trienala grafike (Bitola, 1981), odkupno nagrado na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1983), Jakopičevo nagrado (1985), Mini prix Lucas (Bled, 1993), nagrado regije Alojza Kocjančiča (Koper, 2003).
Apollonio je slikar morskih vedut in figure s poudarjeno erotično noto. Že na akademiji je bil izrazit figuralik (obdobje lirične figure 1959–61) in slikar abstrahiranih obmorskih krajin (fantastične vizije ribiških vasi v toplih barvah 1962–63). 1963–69 je razvijal mediteranski pejsaž z intenzivnimi barvami in svetlobnimi učinki (Otok ribičev II). Iluzionistične prvine, barvna perspektiva in simetrična simbolika (Bouquet III, 1966) se od 1966 vse bolj umikajo abstrakciji in ploskovitosti (sitotisk Naplavine, 1965), ki se zaključi v postinformelovskem obdobju (Triptih, 1967; Sipine, 1969). V tem času je v sliko vpeljal kolaž oz. asamblaž in v lastnem serigrafskem ateljeju med prvimi v Jugoslaviji razvijal sitotisk. 1970–79 vstopijo v delo dekorativno-ornamentalne prvine, hladna barvitost, stilizirana, v okvir ujeta figura, uporaba čistih barv in fotografije, s čimer se je približal pop artu. Značilni naslovi so: Balada o hrošču, Kasida, Igre, Sub, Set, Projekcija, Relikvije. Na začetku osemdesetih se je vrnil k potezi in ekspresivnosti, s katero je vpletel erotizirano figuro v krajino in ju prelil v podobo telo krajina (Naplavine, 1985; Smrt Meduze, 1987). V devetdesetih je bila v ospredju mitološka simbolika in istrska krajina (Bik in Evropa, 1993).
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine