Primorski slovenski biografski leksikon
Ambrožič Franc, zdravnik, r. 18. sept. 1895 v Slavini pri Prestranku, u. 11. avg. 1981 v Postojni. Oče Jože, kmet, mati Ana Križaj. Osn. š. končal v Slavini (1907), maturiral na gimn. v škofovih zavodih v Šentvidu nad Lj. (1915). Med prvo svet. vojno je bil vojak v 17. pešpolku od 15. nov. 1915 do razsula avstroogr. monarhije. Obiskoval je oficirsko šolo, vendar je postal častnik šele zadnje mesece vojne, ker je bil polit. osumljen. Vojak je bil na romunski in it. fronti. Po koncu prve svet. vojne je bil prostovoljec na Koroškem (Sv. Jakob v Rožu in v Podkloštru). Na medicino se je vpisal v Zgbu 1919, študij je nadaljeval 1921 na Dunaju, kjer je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva (20. maja 1924). Do 1926 je delal kot zdravnik v civilni bolnišnici v Trstu, 1927 kot zdravnik v Šempetru na Krasu (Pivka), nato je bil od 1. jan. 1928 zdravnik v bolnišnici v Postojni, od 1936 dalje kot primarij. Takrat so v postojnski bolnišnici operirali slepiče, želodce, reponirali izpahnjene sklepe in imobilizirali poškodbe udov. Od osvoboditve dalje je bil ravn. te bolnišnice. – Med drugo svet. vojno je bil konfiniran do nov. 1941. Nato je bil zaprt v Coroneu (Trst) in v Postojni, ker je bil osumljen sodelovanja s partiz. Sodeloval je z organi IX. in VII. korpusa in zdravil ranjene partizane v postojnski bolnišnici in na terenu. – Po osvoboditvi (1. jun. 1945) je postal preds. izvršnega odb. Tržaškega okrožja. Aktivno je delal tudi pri Rdečem križu. V zborniku Ljudje in kraji ob Pivki je objavil skice iz zgod. zdravstva na Primorskem. Prejel je več odlikovanj.
Prim.: Sporočilo sina Acija Ambrožiča (13. maja 1991); Gradivo o slov. partiz. saniteti, Lj. 1979, str. 94.
A. Pr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine