Ambrož, Oton (1905–1994)

Ambrož Oton, časnikar, zunanjepolitični raziskovalec-analist, publicist, r. 3. sept. 1905 v gradu Kromberku pri Gorici, živi v Trstu. Oče Gabrijel, poljedelski strokovnjak, pred prvo svet. vojno upravljal posestvo Carla Coronini-Cronberg, po vojni v Jsli okraj. kmet. referent, mati Jelka Petz, Hrvatica, ki je dočakala 103 leta. Osn. š. v Kromberku, v Gor. pa pripravljalni razr. v nemšč. Kot primor. begunci so morali 1915 na materin dom v Osijeku (Slavonija). Tam je obiskoval tudi real. gimn., maturiral pa 1924 v Zgbu. Že zgodaj se je uveljavil kot poklicni časnikar. Polit. je bil liberalno-demokratsko usmerjen. Pravo je študiral ob delu, najprej na U v Lj., potem v Zgbu, kjer je doktoriral 1935. Do 1938 je nadaljeval na Filoz. fak. zgb. U študij it., angl. in rušč., medtem ko je nem. in franc. že prej dobro obvladal. – Kmalu po maturi je postal poročevalec za slov. liberalne dnevnike, obenem pa slov. poročevalec za zgb. Novosti in bgd. Vreme. V Lj. je bil nekaj let ured. mesečnika Manjinski Presbiro Jsl. Matice. V njem se je ukvarjal s slov. narodno manjšino v It. in Avstr., hrv. v Istri in na Gradiščanskem ter makedonsko v Grčiji. 1929/30 je opravil šolo za rezervne artiler. oficirje v Osijeku. – 1935 ga je lj. Jutro poslalo v Zgb kot svojega poročevalca. Tam je sodeloval tudi pri znani anglofilski reviji Nova Evropa. 1939 je bil dopisnik Jutra iz Pariza, 1940 iz Rima. Pred izbruhom vojne se je vrnil v Zgb, kjer je zaradi znanja tujih jezikov med vojno delal v podjetjih, ki so se ukvarjala z zunanjo trgovino, tudi z uvozno-izvozno družbo Frana Šumija v Lj. Po vojni se je vrnil v Lj. in delal v drž. podjetju Slovenijales. – 1950 se je preselil v Trst, kjer je delal več let v zavezniškem tiskovnem uradu AIS, po odhodu zaveznikov pa še eno leto v enakem uradu Generalnega vladnega komisarja. Vse do odhoda iz Trsta je pisal tudi za govorjene sporede slov. radij. postaje, poročal pa za dnevnike Die Presse in Neue Oesterreichische Zeitung na Dunaju in Tagespost v Gradcu. Imenovan je bil za polit. raziskovalca-analista Ruskega in Vzhodnoevrop. Inštituta Indiana University v ZDA. – 1959 je emigriral z družino v New York, kjer je kot časnikar delal pri Free Europe Committee in postal pomožni ured. mesečnika East Europe. Kot raziskovalec se je ukvarjal s primerjalnim študijem komunist. režimov, zlasti s sporom med SZ in LR Kitajsko ter sploh s problemi v azijsko-pacifiškem prostoru, med vietnamsko vojno pa še posebno z Indokino. Ob službi je nadaljeval študije na Columbia University, in to na Ruskem inštitutu in Inštitutu Harriman (ustanovi bivšega dolgoletnega amer. ambasadorja v Moskvi), na Inštitutu za Vzhodno Azijo in na Inštitutu za mednar. spremembe, ki ga je tedaj vodil znani kremlinolog Zbigniew Brzezinski. V četrtstoletnem delovanju v New Yorku, središču svetovnega časnikarstva, si je tako pridobil globalni pogled na dogajanje v širnem svetu, ki se v mnogem razlikuje od evrocentričnega pogleda. Stalno je prispeval poročila časnikarskim agencijam, ki so jih tako posredovale po vsem svetu. V New Yorku je priložnostno sodeloval pri publikacijah, ki so obravnavale povojne probleme Srednje in Vzhodne Evrope. Bil je član raznih odborov ACEN-a (Assembly of Captive European Nations), kjer je redno predaval, med drugim na seminarju v Medellinu (Kolumbija, J. A.), na Šoli svobode Liberalne internacionale na Queens Univ. v Kingstonu (Kanada) idr. Član je raznih mednar. znanstvenih ustanov in društev. – 1972 je objavil glavno delo o svojih študijih v dveh zvezkih pod naslovom Realignment of World Power. The Russo-Chinese Shism under the Impact of Mao Tse-tung's Last Revolution (Preusmeritev svetovnih sil. Rusko-kitajski razkol pod vplivom zadnje Mao Tse-tungove revolucije), založil Robert Speller & Sons, New York 1972, 773 str., 1200 beležk, podrobni indeks, bibliografija v sedmih jezikih. Študija je imela svetovni odmev, saj je nakazovala razvoj, ki so ga kasnejši dogodki potrdili. – 1973 so A. pri Free Europe Committee upokojili, a je še dolga leta nadaljeval svoje delo pri mesečniku East Europe in sodeloval pri časnikarskih agencijah in revijah, kar dela še zdaj. 1986 se je zaradi družinskih razlogov vrnil v Trst. – Že konec naslednjega leta je izšla njegova druga knjiga Peking's Strategic Deterrence to Soviet Imperialism. A New Perspective on Global Strategic War and Peace (Pekinško strateško svarilo sovjetskemu imperializmu. Novi vidiki globalne strategije vojne in miru), založba Pika Print Ltd., London 1987, 250 str., z obširnimi beležkami, bibliografijo in indeksom ter uvodom dr. Ljuba Sirca. V knjigi je analiziral drugo protisovjetsko fronto, nastalo v Aziji in Pacifiku, ki naj za vedno prepreči, da bi katera koli velesila sama prevladala nad Azijo in svetom. Tudi o tej knjigi so bile objavljene zelo pozitivne ocene v mnogih revijah in časopisih. Kitajski admiral Ma Xinchun pa je ob obisku amer. mornarice na Kitajskem izjavil, da Kitajska in Amerika »delita skupno skrb, da nobena država ne bo prevladovala v Aziji ali v svetu«. – Kot ljubitelj narave in gornik je veliko hodil po slov. in it. Alpah. V New Yorku je nadaljeval s planinskim delovanjem kot voditelj New York Hiking Cluba. Pisal je v mesečnik Trail Walker in pripravil rkp. 300 str. antologije o planinstvu v metropolitanskem perimetru New Yorka. – A. je član številnih mednar. organizacij. – Njegov sin Aleksander in njegova žena Clara Geronim iz Gorice sta priznana zdravnika v Washingtonu D. C.

Prim.: Osebni podatki; bio- bibliografija v leksikonih: The International Authors and Writers Who's Who, Cambridge 1977, 8. izd., str. 19; Men of Achievement, International Biographical Center, Cambridge 1977, str. 16 s sl.; Contemporary Authors, Vol. 41–44, Detroit 1974, str. 21; Edward Gobetz, Slovenian Heritage, Vol. I, Willoughby Hills, Ohio 1980, 605 s sl. in naslovom knjige Realignment.; O. A., Vojna in mir, Celovški zvon 1987, 35–38, 93.

B. S.