Ambrož, Frančišek (1874–1916)

Ambrož Frančišek OFM, varuh svetogorskega svetišča med prvo svet. vojno. Roj. 2. dec. 1874 v Šmartnem (Stražišče) pri Kranju, v frančiškanski red je vstopil 25. avg. 1894, ord. 30. okt. 1898. Bil je goreč pridigar, dober spovednik in vnet katehet. Jezikovno je bil zelo razgledan in podkovan (nemško, italijansko itd.). A. je rešil svetogorsko sliko M. b., da so jo prepeljali v Ljubljano (Šiško). Ko je bila Sv. gora tako razdejana, da ni mogel več maševati na gori, je hodil pomagat v Grgar, največ na Kostanjevico, kamor se je bil tudi dokončno preselil. Hodil pa je kljub temu na Sv. goro sproti popravljat, kar je sovražnik porušil. Bil je zgled neustrašenega človeka, pravega junaka, ki se je ves razdajal ranjencem v goriški bolnišnici usmiljenih bratov. Tu ga je raztrgala laška granata 13. apr. 1916. Pokopan je na Sv. gori. O takratnih vojnih razmerah na Goriškem je pisal v podlistek Slovenca (1916, št. 75). Njegovo junaštvo je vzbudilo občudovanje tudi pri avstrijskih vojakih in poveljnikih (za svoje junaštvo je bil odlikovan po smrti z viteškim križcem Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo); spesnili so mu na čast celo pesem.

Prim.: P.V.K. [= p. Vincencij Kunstelj], † P. Frančišek Ambrož, Cvetje 1916, 5, 145–9 (s sl.); V spomin našemu rajnemu p. Frančišku, prav tam 251–252 pesem Adele Billitzer Junak Svete gore v prevodu p. Evstahija Berleca; prim. tudi dunajsko Reichspost 1916, št. 186 (pesem v nemškem izvirniku); Po smerti odlikovan, Cvetje, prav tam, str. 285; Gaberšček II, 517; prim. spominske prispevke v leposlovni obliki Bogdana Kazaka (ps. = dr. Antona Breclja) v M 1935, na več mestih, s sl. na str. 223.

Brj.