Žumer, Slobodan (1945–)

Žumer Slobodan, fizik, v Ljubljani r. 9. maja 1945 zdravniku Milanu (gl. čl.) in Mariji r. Vurnik ter tu živi. V r. mestu je 1955–63 obiskoval gimn. in 1963–7 štud. tehniško fiziko na Fak. za naravoslovje in tehnologijo. Prav tam je opravil magisterij 1972 in 1973 doktoriral z dis. Določanje kratkih kvadrupolnih spin-mrežnih relaksacijskih časov v trdnih snoveh s pomočjo jedrske dvojne resonance. Dela na FNT: od 1968 asistent, od 1974 docent, od 1982 izr. in od 1987 red. prof. za fiziko. 1984–6 je bil gostujoči znanstvenik na Liquid Crystal Institute v Kentu (ZDA). 1980 je prejel nagrado Sklada B. Kidriča, 1990 Kidričevo nagrado.

Izpopolnjeval se je 1975/6 kot štipendist belg. vlade na Université libre v Bruslju. Aktivno se udeležuje strok. kongresov (referati obj. v kongr. publikacijah), mdr.: Bukarešta 1970, Turku 1972 (On the theory of double resonance measurements of short quadrupolar spin-lattice relaxation times in solids), Edinburgh 1973, Nottingham 1974, Budimpešta 1975, Zürich 1975 in 1984, Heidelberg, Pulj 1976, Wrocław 1977, Tallinn 1978, Portorož 1979, Antwerpen, Delft 1980, Kyoto 1980 (Disc-like liquide crystals: molecular motions and nuclear magnetic relaxation), Bled 1981, Bovec 1984, Rim 1986, Freiburg 1987.

Ž-ovo raziskovanje sega na področje teorije relaksacije, transportnih pojavov in faznih prehodov v kondenzirani snovi, pri čemer obravnava zlasti feroelektrike, tekoče kristale, inkomenzurabilne sisteme in strukturna stekla. S sodelavci je razložil mrežno dinamiko v KH₂PO₄ in sorodnih kristalih s pomočjo spin-mrežne relaksacije. Veliko se je posvečal raziskavam tekočih kristalov, izdelal teorijo spin-mrežne relaksacije zaradi translacijske difuzije v termotropnih in liotropnih tekoče kristalnih fazah. Obravnaval je relaksacijske pojave v inkomenzurabilnih sistemih. Njegova dognanja so teoret. osnova za uporabo NMR spektroskopije pri študiju elementarnih ekscitacij moduliranih sistemov, kjer perioda modulacije ni komenzurabilna s periodo kristalne mreže. Sodeloval je pri dokazu obstoja fazonskih elementarnih ekscitacij pri inkomenzurabilnih sistemih v multisolitonski limiti. Za strukturna stekla je našel zvezo med spin-mrežno relaksacijo in porazdelitvijo mikroskopskih korelacijskih časov.

Z I. Kuščerjem je napisal skripti Termodinamika (1974), Statistična fizika (1977) ter učbenik Toplota (1987). Štev. razprave (pogosto s soavtorji) je obj. mdr. v: Physical review letters, New York (1968: Spin-lattice relaxation by ferroelectric mode in KH₂PO₄; 1974: Anisotropy of self-diffusion in smectic-A and smectic-C phases; 1980: ⁸⁷Rb spin-lattice relaxation in the incommensurable phase of Rb₂ZnCl₄; 1982: Spin-lattice relaxation via phasons in a multisoluton lattice; 1985: Commensurability and defect-induced phason gaps in incommensurate systems), Physical review, New York (1970: Spin-lattice relaxation by quasi-spin-waves in order-disorder-type ferroelectrics: polarization fluctuations in Ca₂Sr(C₂H₅CO₂)₆; 1975: Spin-lattice relaxation in the dipolar and rotating frames due to correlated ultraslow motions: order-disorder-type crystallinity; 1977: Nuclear spin-lattice relaxation due to layer sliding in smectic-B liquid crystals; 1978: Theory of nuclear spin relaxation by self-diffusion in liquid crystals: nematic phase; 1980: Pseudo-one-dimensional kinetic Ising model; 1983: Nuclear spin-relaxation due to translational diffusion in a hexatic-B and crystalline-B phase; 1986: Scattering from a small nematic droplet), Journal of physics C: Solid state physics, London (1981: Nuclear spin-lattice relaxation in incommensurate systems; 1984: Motion of the modulation wave and the NMR line shape in incommensurate systems), Applied physics letters, New York (1986: Field controlled light scattering from nematic microdroplets). – Za Incommensurate phases in dielectrics (Vol. 1, Amsterdam 1986) je s soavtorji prispeval razpravo Experimental observations of incommensurate phases.

Prim.: osebni podatki (z bibl); ULj III/1; Obj. Univ. v Lj. 1968/9, št. 1/2, 111; Delo 1990, št. 97 (intervju, s sliko). Trontelj