Žnideršič, Fran (1866–1929)

Žnideršič Fran, šolnik in pisatelj, r. 2. apr. 1866 v Stari vasi pri Krškem posestniku Janezu in Ani r. Cizel, u. 18. sept. 1929 v Gorici, pokopan na mirenskem pokopališču. Osn. šolo je obiskoval v Vidmu, meščan. v Krškem, klas. gimn. 1880–2 v Mrbu, 1883–4 Celju in 1885–7 Zgbu, kamor se je družina preselila. Klas. jezike in arheol. je štud. na fil. fak. v Zgbu, 1891 (?) dipl. v Gradcu. Nato je dve leti poučeval v Zgbu, 1893 prišel v Gor. na realko za suplenta, od 1898 učil na gimn. lat. in gršč., 1901 bil imenovan za prof.; 1910–1 je opravljal posle ravnatelja prav v času, ko je bil v sklopu nem. gimn. dovoljen in organiziran vzporedni slov. 1. razr. (1913 že samost. slov. gimn., gl. Luč, Trst, 1929, 96–103). 1911 je postal ravnatelj na žen. učiteljišču (s slov., it. in nem. oddelki). Ko so zaradi soške fronte prenehale delati v Gor. vse šole, se je avg. 1915 umaknil z družino v Krško; bil je sicer rezervni podpolkovnik, a ga je verj. starostna meja rešila mobilizacije. Konec poletja 1916 je bil dodeljen drž. namestništvu v Brno kot organizator in nadzornik slov. in it. begunskih osn. ter srednjih šol oz. zaposlovalnih tečajev na Moravskem, to opravljal do dec. 1917, nato se vrnil v Gor. Po it. zasedbi Primorske je tu nadzoroval ostanke slov. sred. šol, 1921–3 bil ravnatelj realke v Idriji (vanjo vključena še 3-razr. slov. gimn., gl. E 1923, št. 167), poslej živel upok. v Gor.

Ž. je sprva napisal nekaj črtic v nem. (gl. mdr. Die Drau 1889, št. 17), pozneje razpravo o učnem načrtu slov. pouka na gimn. (Jber. d. Gymn. Görz 1903; gl. S. Škrabec, CFr 1903, ov. št. 8 sl.; M. T-vec (M. Ternovec), Sn 1902/3, 359–60, 392–3), z nazorom o nepotrebnosti prev. iz shrv v sloven. (E 1927, št. 35) sprožil polemiko s F. Bevkom (ib. št. 44, 109). V času begunstva se je oglašal v S (Pisma z Moravskega, npr. 1916, št. 282). Leposlovne, jedko-šegave sestavke (pretežno lovska doživetja) je obj. v E (1924, 1927–8) in L (1922–9), KGMD (1925), Čuku na pal'ci (1924, št. 34; 1925, št. 24); v heksametrih je spesnil šaljiv ho-ho-ho-merski spev Krkopoljski lovci (L 1923–4). Poleg avtobiogr. spominov (KGM 1921; E 1926, št. 81; 1927, št. 170, 172, 181–2; 1928, št. 197) in spominov na prijatelje A. Rojca (E 1927, št. 62–3), F. Selaka (KGMD 1925), H. Zorna (E 1926, št. 224), intervjuja z V. Vodopivcem (E 1928, št. 40) idr. se je kramljaje loteval tudi zgod. snovi, npr. o Ogleju (E 1927, št. 200, 212–4, 218), o gradovih v Jul. krajini (ib. št. 226, 238, 268), jo nizal v ciklu Izprehodi ne prav starega upokojenca po Gor. (E 1925, št. 234 – 1927, št. 142, neredno), snoval roman Tratarjev študent (odlomek E 1926, št. 307). Knjižno je obj. v Gor. odrski igri Za tretjo goró, 1920 (ocena: J. Pahor, Učit. list 1920, št. 19; V. Belè, Gor. straža 1920, št. 45) ter Divji in nedeljski lovci, 1926 (najprej v Čuku na pal'ci 1925, št. 5–18). Nekaj člankov je posvetil lovski stroki (L 1923, 1927; E 1928, št. 13, 82).

Psevd.: Fr. Ž-ć, Fr. S-i, -i-, Fr. Starovaški. - Prim.: r. matice Videm (DAS); m. matice Gorica; Gabršček II; L 1929, 441–2 (s sliko); Novi list (Gor.) 1929, št. 26; C. Medeot, Studenti giuliani e trentini nell'Atene morava (Kroměřiž), Gor. 1971; A. Šavli, Zbornik za historiju školstva i prosvjete (Zgb) 1973, 115–6. – Slika: KGMD 1929, 44. Šavli

ŽNIDERŠIČ Fran, pisatelj in učitelj, r. 2. apr. 1866 v Stari vasi pri Krškem, u. 18. sept. 1929 v Gorici, pokopan v Mirnu. Oče Janez, posestnik, mati Ana Cizel. Osn. šola Videm, meščan. Krško, klas. gimn. Mrb. (1880–82), Celje (1883–84) in Zgb (1885–87). V Zgbu je študiral klas. jezike in arheol. na Filoz. fak. Dipl. je v Gradcu 1891(?). Zaposlitve: po dveh letih učiteljevanja je zapustil Zgb in prišel v Gor. za suplenta na realko (1893). Med leti 1898–1901 je učil lat. in gršč., 1901 je postal prof. Med 1910–11 je bil ravn. (ustanovljen slov. razr. v okviru nem. gimn. ; samostojna slov. gimn. 1913; več o tem gl. Luč, Trst, 1929, 96–103). 1911 je bil imenovan za ravn. na žen. učiteljišču. Čeprav je bil rezervni podpolkovnik, v 1. svet. vojni ni bil mobiliziran. 1915 (soška fronta) se je odselil v Krško. 1916 je odšel v Brno na drž. namestništvo, kjer je organiziral in nadzoroval slov. in it. osn. in sred. šole ter zaposlovalne tečaje za begunce na Moravskem. 1917 se je vrnil v Gor., kjer je bil nadzornik slov. šol, med 1921–23 pa ravn. realke v Idriji (tej je pripadal tudi 3. razr. slov. gimn. ; več o tem gl. E 1923, št. 167). Upokojen je bil 1923 v Gor. – Delo: pomemben je kot avtor krajših črtic v nem. (gl. mdr. Die Drau 1889, št. 17), pesnitev (Lovec 1923–24), šaljivih zgodb iz lovskega življenja (E 1924, 1927–28; Lovec 1922–29; KolGMD 1925; Čuk na pal'ci 1924, št. 34 in 1925 št. 24), krajših esejev (npr. Pisma z Moravskega, S 1916, št. 282), polemičnih razprav E 1927, št. 35; gl. F. Bevk E 1927, št. 44, 109 – Jber. d. Gymn. Görz 1903; gl. S. Škrabec, CFr 1903, ov. št. 8 sl. ; M. Ternovec, Sn 1902–03, 359–60, 392–93), avtobiografskih spominov (KGM 1921; E 1926 št. 81; 1927, št. 170, 172, 181–82; 1928, št. 197) in biografskih spominov (A. Rojc, E 1927, št. 62–63; F. Selak, KolGMD 1925; H. Zorn, E 1926, št. 224), intervjujev z znanimi osebami (V. Vodopivec, E 1928, št. 40), zgod. člankov (E 1927, št. 200, 212–14, 218; 1927, št. 226, 238, 268; 1925, št. 234; 1927, št. 142, neredno) in člankov o lovstvu (Lovec 1923, 1927; E 1928, št. 13, 82). Omembe vredna je tudi njegova liter. obdelava ljudskega pripovednega lika o Laskarju (najprej v časopisu Čuk na pal'ci, 1925, 5–18; potem še Divji in nedeljski lovci, komedija v štirih dejanjih s petjem, Narodna knjigarna, Gor. 1926; gl. tudi GorLtk 1975/II, Dan. Zega, Laskarjev motiv v ljudskem pripovedništvu na Gori, str. 166). Začel je pisati roman z naslovom Tratarjev študent (odlomek E 1926, št. 307). Knjižno je objavil v Gor. še igro Za tretjo goro, 1920 (ocena: J. Pahor, Učit. list 1920, št. 19; V. Bele, Gor. straža 1920, št. 45). – Psevd. : Fr. S-i, i, Fr. Starovaški, Fr. Ž-ć.

Prim.: SBL IV, 1000: roj. matice Videm (DAS); m. matice Gor. ; Gabršček II; Lovec 1929, 441–42 s sl. ; NL (Gor.) 1929, št. 26; C. Medeot, Studenti giuliani e trentini nell'Atene morava (Kroměříž ), Gor. 1971; A. Šavli, Zbornik za historiju školstva i prosvjete (Zgb) 1973, 115–16. – Slika: KolGMD 1929, 44.

Mal