Slovenski biografski leksikon

Žnideršič Branko, gradbenik, r. 22. jan. 1911 v Matenji vasi računovodju Milanu in Amaliji r. Skušek, živi v Ljubljani. Realko je obiskoval 1921–8 v Lj., kjer je od 1929 tudi štud. gradbeništvo na Tehn. fak. in 1936 dipl. 1944 je bil prom. z dis. Izoblikovanje cestnih krivin (izvleček obj. ZPD 1946). Do sept. 1937 je bil inž. pripravnik na banski upravi v Lj. (odd. za ceste), nato bil imenovan za asistenta na inšt. za ceste in železnice na Tehn. fak. (kasneje poimenovana FAGG – Fak. za arhit., gradb. in geodezijo), 1946 za docenta na odd. za gradb. in geodezijo, 1952 za izred. in 1959 za red. prof. za predmet ceste. 1981 je bil upok. 1958/9 in 1965–9 je bil dekan FAGG, 1959–61 njen prodekan, 1965–7 pa zastopnik fakultete v univ. svetu. 1971–5 je bil predstojnik odd. za gradb. in geodezijo FAGG, 1961–81 Prometnotehniškega inšt. (ga soust. 1961 z R. Jenkom in V. Zemljičem, gl. čl.), 1975–81 Prometnega odseka FAGG in 1979/80 študija ob delu.

Aktivno se je udeležil mnogih kongresov in simpozijev (Düsseldorf 1952, Bled 1957, Budva 1966, Mostar 1969, Lj. 1970, Portorož 1975, Arandjelovac 1978, Opatija 1982 idr.), bil 1968–79 na več študijskih obiskih in potovanjih (Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Španija, Švedska, Švica) ter zaradi navezave strok. stikov v Bratislavi in Budimpešti (1968) ter v Brnu in Trstu (1969). Pomembno je deloval v strok. združenjih in komisijah, bil npr. 1954–9 preds. cestne sekcije pri Zvezi društev gradb. inž. in tehnikov, 1959–61 podpreds. Zveze društev promet. inž. in tehnikov SRS, 1970–5 preds. rep. in član zvezne komisije za tehnično regulativo pri Društvu za ceste SRS in Zvezi društev za ceste Jsle. Kot eden najvidnejših jsl cestnih strokovnjakov je bil predstavnik v več rep. in zveznih organih, npr. 1957–61 v strok. svetu za promet pri Izvr. svetu SRS, 1957–9 v zvezni upravi za ceste, 1966–7 v Skupnosti za ceste SRS, 1969–73 v rep. komiteju za promet in zveze in v zvezni komisiji za dolgoročni program prometa. – Priznanja: 1949 Prešernova nagrada, 1965 red dela z zlatim vencem, 1977 red zaslug za narod s srebrnimi žarki, 1981 zaslužni profesor. 1969 je postal zaslužni član Jsl društva za ceste, 1971 častni član Zveze gradb. inž. in tehnikov Jsle, 1972 častni član Zveze gradb. inž. in tehnikov Sje ter ZIT Sje.

Ž. je pomemben idejni snovalec, odgovorni projektant, svetovalec, recenzent in revident, tehnični prevzemnik gotovih objektov pri novogradnjah ali rekonstrukcijah cest skoraj po vsej Jsli, pa tudi sestavljalec zveznih predpisov o projektiranju cest. Težišče njegovega dela je v študiju sodobnih prehodnih krivin za prometne komunikacije (ceste, železnice) v obliki klotoid. Rezultati študija (pričenši z dis.) so knjige tabel, potrebnih tako za projektiranje kot za zakoličevanje teh krivin. O tem je napisal knjige: Prelazne krivine na putevima i železnicama (Bgd 1946), Priručnik za iskolčavanje prelaznih krivina u obliku klotoide (1947; Bgd 1966², 1972³, 1978⁴ pod nasl. Priručnik za obeležavanje prelaznica oblika klotoide pravouglim koordinatama), Priručnik za polarno iskolčavanje prelaznih krivina u obliku klotoide (Bgd 1949; 1968², 1972³, 1978⁴ pod nasl. Priručnik za obeležavanje prelaznica oblika klotoide polarnim koordinatama), Priručnik za iskolčavanje kružnih lukova (krivina) (Bgd 1953, 1981⁶), Zakoličevanje prem in krivin (1958). Razprave in članke s tega področja obj. v časopisih in zbornikih, npr.: Zft d. österr. Ingenieur- und Architektenver. (Dunaj, 1953: Die polare Absteckung von Übergangsbögen in Klotoidenform), Strasse und Autobahn (Köln, 1953: Die Tabellen für das Abstecken von Übergangsbögen in Klotoidenform), Građevinarstvo (Zgb, 1958: Oblikovanje i iskolčavanje prelaznice kod protusmjernih i istosmjernih krivina), Ceste i mostovi (Zgb, 1976: Račun poprečnog nagiba kolnika u krivinama).

O vprašanjih splošnega značaja glede na projektiranje cest je razpravljal v publikacijah: Tirni razmiki (Bgd 1947), Sodobno projektiranje avtomobilskih cest (1966), Oblikovanje prostora avtocest (1970, z več soavtorji), Žlebljenje kolovoza (Bgd 1977, za Savez društava za puteve Jsle), Die Hauptstrassenrichtungen in Jugoslawien und ihre Verbindungen mit dem europäischen Strassennetz (Trst 1977) ter v časopisih in zbornikih, npr.: Tehnika (Bgd, 1946: Vpliv hitrosti na izgradnjo ceste), Naše građevinarstvo (Bgd, 1949: Dužina kočenja motornih vozila kao trasirni element), Tov (1948, 247–9: Razvoj in gradnja cest nekdaj in sedaj), Gradb. vestnik (1951: Preglednost ceste, Propustnost cest; 1952: Oblikovanje cest), Prometni zbornik (1968: Upoštevanje varnosti prometa pri projektiranju cest), Ceste in krajina (1970: Sodobno projektiranje cest v razmerju do krajine).

O problemih v zvezi z regulativo grajenja cest je napisal: Priročnik za cestarje in cestne nadzornike (1953, z L. Gržino in R. Jenkom), Tehnični predpisi za projektiranje avtocest pri nas in po svetu (1968, z V. Zemljičem), Začasne smernice za projektiranje avtocest (1968, z R. Jenkom in V. Zemljičem). S tega področja je obj. tudi več razprav in člankov v časopisih in zbornikih, mdr.: Ceste i mostovi (1956: Kritički pregled našeg tehničkog zakonodavstva iz područja projektiranja cesta), Uradni list SFRJ (1969: Tehnični predpisi o elementih in osnovnih pogojih, ki veljajo pri projektiranju javnih cest), Raccolta delle lezioni di nono corso internazionale di studi … dei trasporti nell'integrazione economica europea (Trst, 1969: Die neuen technischen Normen für die Strassenplanung in Jugoslawien) ter za Savez društava za puteve Jsle (Bgd, 1978: Uvažavanje bezbednosti saobračaja kod projektovanja puteva, Elementi puta, trasiranje puteva, projektovanje puteva) idr.

Zelo pomembno je njegovo delo na projektantskem področju, kjer je bil npr. odgovorni projektant za glavne projekte cest: Kamnik–Trzin (1955), Kladanj–Tuzla (1956), Celje–Vransko (1969), Arja vas–Petrovče (1973), Rimske Toplice–Jurklošter (1973); za idejne študije: vsi priključki hitre ceste Lj.–Zgb (1956), cesta Banjaluka–Doboj (1971) in zvezna cesta Gorenjska–karavanški predor (1973). Sodeloval je pri projektih cest: Prijedor–Tomašica (1956), Metlika–Črnomelj (1957), Bovec–Predil (1962), idejno Črnomelj–Vinica (1965) idr.

Prim.: osebni podatki; ULj, II, III/1; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; Delo 1981, št. 17 (s sliko), št. 273. – Slika: arhiv SBL. Lapajne

Lapajne, Svetko: Žnideršič, Branko (1911–1999). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi908416/#slovenski-biografski-leksikon (16. februar 2025). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Primorski slovenski biografski leksikon

ŽNIDERŠIČ Branko, strokovnjak za ceste, r. 22. jan. 1911 v Matenji vasi pri Postojni, živi v Lj. Oče Milan, računovodja, mati Amalija Skušek. V Lj. je maturiral na realki 1928 in na Tehn. fak. diplomiral 1936 za gradbenega inž., 1944 pa promoviral za doktorja tehn. znanosti z disertacijo Izoblikovanje cestnih krivin (izvleček obj. v Zbor. Prirodosl. društva 1946). Vmes je napravil 1940 v Bgdu izpit za pooblaščenega inž. gradb. stroke in na U. v Lj. dopolnil izpit za univ. asistenta. Prvo službo je nastopil 1. febr. 1937 na banski upravi (odd. za ceste), 1. sept. istega leta je bil imenovan za asistenta na Inštit. za ceste in železnice na Tehn. fak. (FAGG - Fak. za arhit., gradb. in geodezijo), 1946 za docenta, 1952 za izred. prof., 1959 za red. prof. za predmet ceste, 1981 je bil upok. Na FAGG je bil 1958–59 in 1965–69 dekan, 1959–61 prodekan, 1965–67 zastopnik fak. v univ. svetu, 1971–75 predstojnik odd. za gradb. in geodezijo FAGG, 1961–81 Prometnotehniškega inštit. (ga soust. 1961 z R. Jenkom in V. Zemljičem), 1975–81 Prometnega odseka. – Aktivno se je udeležil številnih kongresov in simpozijev: Düsseldorf 1952, Bled 1957, Budva 1966, Mostar 1969, Lj. 1970, Portorož 1975, Arandjelovac 1978, Opatija 1982 itd. Študijsko je obiskal tudi številne evrop. države, strok. stike pa je navezal v Bratislavi, Budimpešti, Brnu in Trstu (1969). – Kot eden največjih cestnih strokovnjakov je bil predstavnik v več republ. in zveznih organih, npr. v strok. svetu za promet pri Izvr. svetu SRS, v zvezni upravi za ceste, v skupnosti za ceste SRS, v republ. komiteju za promet in zveze, v zvezni komisiji za dolgoročni program prometa, v zveznem svetu za varnost prometa, v zvezni komisiji za sestavo predpisov za projektiranje cest idr. 1974 ga je IS SAO Vojvodine imenoval v matično komisijo za ustanovitev gradbene fak. v Subotici. – Prav tako je bil aktiven v strok. združenjih: 1954–59 je bil preds. cestne sekcije pri Zvezi društev, gradb. inž. in tehnikov, 1959–61 podpreds. Zveze društev promet. inž. in tehnikov SRS, 1970–75 preds. republ. in član zvezne komisije za tehnično regulativo pri Društvu za ceste SRS in Zvezi društev za ceste Jsle, za Skupnost cestnih podjetij SRS je 1966–67 sodeloval pri redakciji slovarja tehn. izrazov iz cestne stroke, istočasno je po naročilu Jsl. gradjevinskega centra v Bgdu sestavil Tehniške propise za projektovanje puteva. Sodeloval je tudi pri Tehniški encikl. Leksikografskega zavoda v Zgbu. – »Z. je pomemben idejni snovalec, odgovorni projektant, svetovalec, recenzent in revident, tehnični prevzemnik gotovih objektov pri novogradnjah ali rekonstrukcijah cest skoraj po vsej Jsli, pa tudi sestavljalec zveznih predpisov o projektiranju cest. Težišče njegovega dela je v študiju sodobnih prehodnih krivin za prometne komunikacije (ceste, železnice) v obliki klotoid« (SBL IV, 999). Njegovo ime je povezano s skoraj vsemi novimi ali prenovljenimi cestami v povojni Sji: projekt ceste Kamnik-Trzin, 1955; idejni osnutki izvennivojskih priključkov na avtomob. cesto Lj.-Zgb, 1956; idejni in glavni projekt rekonstrukcije ceste Metlika-Črnomelj, Bovec-Predel, Črnomelj-Vinica (vse tri skupno z R. Jenkom in V. Zemljičem); glavni projekt avtoceste Šentilj-Nova Gorica, odsek Celje-Vransko, priključne ceste Arja vas na cesto Lj.-Celje, rekonstrukcije ceste Rimske Toplice-Jurklošter, idejna študija povezave Sje z Avstrijo z avtocesto skozi predor pod Karavankami (1973–74). Bil je v tehn. komisijah, ki so prevzemale: avtocesto Vrhnika-Postojna, Postojna-Razdrto, Hoče-Hudinja; komisije za spremljanje in revizijo tehn. dokumentacije hitre ceste v Mrbu, avtoceste Hoče-Šentilj, lj. obvoznic, avtoceste Lj.-Zgb, mednar. mejnega prehoda Šentilj idr. – Njegove najvažnejše strok. knjige so: Prelazne krivine na putevima i železnicama (Bgd 1946); Priručnik za iskolčavanje prelaznih krivina u obliku klotoide (Lj. 1947, Bgd 1966, 1972, 1978 z naslovom Priručnik za obeležavanje prelaznica oblika klotoide pravouglim koordinatama); Priručnik za polarno iskolčavanje prelaznih krivina u obliku klotoide (Bgd 1949, 1968, 1972, 1978 pod nasl. Priručnik za obeležavanje prelaznica oblika klotoide polarnim koordinatama); Priručnik za iskolčavanje kružnih lukova (Bgd 1953 in še pet izd.); Zakoličevanje prem in krivin (Lj. 1958). O vprašanju splošnega značaja glede projektiranja cest je razpravljal v knjigah: Tirni razmiki (Bgd 1947); Ceste (Lj. 1961); Sodobno projektiranje avtomobilskih cest (1966); Oblikovanje prostora avtocest (1970, z več soavtorji); Žlebljenje kolovoza (Bgd 1977); Die Hauptstrassenrichtungen in Jugoslawien und ihre Verbindungen mit dem europäischen Strassennetz (Trst 1977). O vprašanjih v zvezi s predpisi o grajenju in vzdrževanju cest je napisal: Priročnik za cestarje in cestne nadzornike (1953, skupaj z L. Gržino in R. Jenkom); Tehnični predpisi za projektiranje avtocest pri nas in po svetu (1968, z V. Zemljičem); Začasne smernice za projektiranje avtocest (1968, z R. Jenkom in V. Zemljičem). – Poleg tega je napisal nad dvajset znanstvenih razprav za strokovne revije o posameznih problemih v zvezi s cestami in več poljudnoznanstvenih člankov.

Prim.: ULjBB I, 257–58; II, 317–18; III, 517-18 z biografijo in bibliografijo; Sv. Lapajne, SBL IV, 998–1000 in tam navedena liter. ; slika: Delo 1981, št. 17.

Ured.

Uredništvo: Žnideršič, Branko (1911–1999). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi908416/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. februar 2025). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine