Žnidaršič, Ciril (1882–1938)

Žnidaršič Ciril, gradbenik, r. 3. avg. 1882 v Ilirski Bistrici gimn. profesorju Jakobu (gl. čl.) in Zofiji r. Ličan, u. 2. nov. 1938 v Ljubljani. 1901 je mat. na gimn. v Sarajevu, 1906 dipl. na gradbenem odd. TVŠ v Gradcu. Služboval je pri Kranjskem dež. zboru v Lj. do 1909, pri melioracijskem uradu za Dalmacijo v Zadru do 1918, bil šef oblastnega hidrotehniškega odd. v Splitu do 1925, ko je bil imenovan za izred. in 1938 za red. prof. na Tehn. fak. v Lj. (za predmet vodne zgradbe). Bil je predstojnik Inšt. za vodne zgradbe na fak. in botroval ustanovitvi Vodogradbenega laboratorija (1937).

Veliko časa, truda in življenjske energije je posvetil študiju literature, zbiranju podatkov, razglabljanju o gradb. problemih in njihovem originalnem reševanju; posvečal se je tudi študentom, sam zasnoval in vodil vsa predavanja (po 20 ur na teden) in vaje. V okviru predmeta vodne zgradbe je predaval snov, ki je danes razdeljena na 8 samostojnih predmetov (hidrologija, hidravlika, izraba vodnih sil, prometna, sanitarna in gospodarska hidrotehnika, fundiranje, geomehanika). Poleg obilice zbranih podatkov je nudil študentom tudi odlično obdelavo problemov matematične zahtevnosti, npr. pregledi zgrajenih dolinskih pregrad (s posebnostmi pri vsaki). Sijajno je obdelal problematiko vodnih tokov, Alijevijevo teorijo vodnega udara, problematiko nadpritiskov ob zapiranju zasunkov. Za statike je podal obdelavo lupin za rezervoarje in samonosne cevovode, teorijo nosilcev na elastični podlagi ter nadaljeval tam, kjer so prof. mehanike nehali s predavanji. Njegovo poznavanje stroke je bilo na svetovnem nivoju, njegovi izsledki tudi praktično izvedljivi, zamisli o bodoči vodni ureditvi (vodna oskrba, regulacije, izraba vodnih sil) velikopotezni in še danes aktualni. Žal je mnogo zbranega gradiva ostalo neizkoriščenega, na listkih, v katerih se nihče ne znajde, le malo je ohranjenega v zapiskih predavanj posameznih slušateljev. Nekatere naštudirane teme je nameraval publicirati, a jih ni (npr. Tahimetrični logaritmar visoke natančnosti, U-nomogram za določitev tlačnih izgub vodovodnega omrežja, Nova metoda kotiranega profila za potek gladin v naravnem koritu, Določitev optimalnega razmerja med velikostjo zbirne ploskve (padavin) in akumulacijsko zmogljivostjo rezervoarja, Nestacionarno gibanje vode v vodostanih, Elastostatika samonosnih cevi, Statična analiza okroglih rezervoarjev, Varnost dolinskih pregrad). Objavil je le nekaj člankov v listih: Dalmacija (Split, 1923: Melioracije, Opskrba pitkom vodom), Tehnika in gospodarstvo (1935: Vodna preskrba Krasa, Program javnih del na področju hidrotehnike), S (1938, št. 15: Študij hidrotehnike na gradb. odd. naše tehn. fak.). Za knj. J. Sfarčića Malarija i njeno suzbijanje (Zgb 1923) je napisal poglavje Asanacioni radovi u kninskoj opštini.

Prim.: r. matice (ŠkALj); Spominski almanah 348; Ko je ko u Jsli, Zgb 1928; Zgod. slov. univ. v Lj. do 1929, 1929, 533 (bibl); J 1938, št. 256 (s sliko); SN 1938, št. 247; M. Goljevšček, Tehnički list (Zgb–Bgd) 1938, 287–8 (s sliko); 50 let slov. Univ. v Lj., 1969, 410. – Slika: Spominski almanah 261. Lapajne