Žnidarčič, Ivan (1876–1960)

Žnidarčič Ivan, šolnik, r. 30. dec. 1876 v Gorici krojaču Jožefu in Tereziji r. Gabrjevčič, u. 15. dec. 1960 v Ljubljani. V r. mestu je obiskoval deško vadnico in 1887–94 realko, 1894/5 dva semestra tehn. visoke šole (inženirski odd.) na Dunaju, 1895 se je zaposlil pri drž. kmetijsko-kemičnem preizkuševališču (Landwirtschaftlich chem. Versuchsstation) v Gor. kot risar in fotograf do 1897. Po vojaščini je marca 1899 postal aspirant, nato asistent oz. uslužbenec pri Južni železnici (mdr. v Kirchbichlu), kjer je opravil telegr.–prometni in transportni izpit. Zaradi širjenja ruske socialne literature so ga sept. 1902 odpustili. 1902/3 je štud. na slikarski šoli Heinr. Strehblowa na Dunaju, nato prerisoval mikroskop. preparate za madž. Inspectorat royal pour le développement de l'industrie séricicole v Szegzardu. 1904–7 je obiskoval umetnostno-obrtno šolo (Umprum) v Pragi; izpit za pouk prostor. risanja na nem. in čeških šolah opravil 1914 v Pragi, prof. izpit za geometr. in prostorsko risanje pa 1921 v Zgbu. 1908 je postal risarski asistent in 1910 suplent na višji realki v Gor., hkrati učil tudi na učiteljišču. Od okt. 1918 je učil prostor. in geometr. risanje, opisno geometrijo, oblikoslovje in zgod. plastike na TSŠ v Lj., sept. 1948 upok., a 1950/1 še honor. učil. – Za uspešnost pri pouku je bil 1938 odlikovan z redom sv. Save IV.

Napisal je šol. priročnike: Učbenik za pouk geometr. risanja na obrtnih šolah umetniške smeri (1938, samozal.), Strokoznanstvo za sobno slikarstvo (1940), Strokoznanstvo za pleskarje (1940), Strokoznanstvo za napisno slikarstvo (1940), Kotirana projekcija (1949), Elementarne planimetrijske in tehnične konstrukcije (1950), Linearna perspektiva (1950), Strešne izvedbe (1950). – V slov. umetn. življenje se ni vključil, dasi je veliko slikal, največ v olju; štev. pretežno pokrajinske slike hranijo sorodniki in prijatelji. Rad je tudi fotografiral, zlasti gorske pokrajine (reprod. mdr. v F. Seidl, Kamniške ali Savinjske Alpe, II, 1908). - Prim.: r. matice (ž. urad. sv. Vita in Modesta, Gor.); osebni dokumenti (pri hčerki Darji por. Holz, Lj.); Gabršček II, 466, 467 (Žnidaršič!); Spominska knjiga TSŠ 1883–938, 1938, 143. – Slika: arhiv SBL. N. P.

ŽNIDARČIČ Ivan, šolnik, strokovni pisec, r. 30. dec. 1876 v Gor., u. 15. dec. 1960 v Lj. Oče Jožef, krojač, mati Terezija Gabrjevčič. V Gor. je obiskoval deško vadnico in realko, v letih 1894–1895 je obiskoval na Dunaju tehniško visoko š. (inženirski odd.). 1895 se je zaposlil v Gor. kot risar in fotograf na drž. kmetijsko-kemijskem poskuševališču (Landwirtschaftliche chem. Versuchsstation). Tu je ostal do 1897. Po vojaščini (enoletni prostovoljec) je mar. 1899 postal aspirant, nato pa uslužbenec pri Južni železnici na Tirolskem, nato v Nabrežini. Kot železniški uslužbenec je opravil tudi telegrafsko prometni in transportni izpit. Zaradi širjenja ruske socialne literature in spora s šefom postaje v Nabrežini so ga sept. 1902 odpustili z odpravnino. To mu je 1902–03 omogočilo začetek študija na slikarski š. Heinr. Strehblowa na Dunaju, nato je prerisoval mikroskopske preparate za madž. družbo Inspectorat royal pour le développement de l'industrie séricicole v Szegzardu. V letih 1904–07 je obiskoval umetno-obrtno š. v Pragi (Kunst-Gewerbeschule). Izpit za pouk prostoročnega risanja na nem. in čeških šolah je opravil v Pragi 1914, prof. izpit za geometrijsko in prostoročno risanje pa je zaradi vojnih in povojnih težav (založeni dokumenti v Pragi) opravil šele 1921 v Zgbu. 1908 je postal asistent za prostoročno risanje, 1910 pa suplent na višji realki v Gorici; učil je tudi na ženskem učiteljišču v Gor. Od okt. 1918 do 1948 je na TSŠ v Lj. učil prostoročno in geometrijsko risanje, opisno geometrijo, oblikoslovje in zgod. plastike. V š. l. 1950–51 je še honorarno učil na TSŠ. Odlikovan je bil z redom sv. Save IV. – Napisal je naslednje šol. učbenike: Učbenik za pouk geometrijskega risanja na obrtnih šolah umetniške smeri (1938, samozal.), Strokoznanstvo za sobno slikarstvo (1940), Strokoznanstvo za pleskarje (1940), Strokoznanstvo za napisno slikarstvo (1940), Kotirna projekcija (1949), ki je bila sprejeta tudi kot pomožni učbenik na Tehnični fak. Elementarne planimetrijske in tehnične konstrukcije (1950), Strešne izvedbe (1950) in Linearna perspektiva (1950, vse v Lj.). – V umetniško življenje na Kranjskem se po prvi svet. vojni ni vključil, čeprav je precej slikal, največ v olju. Številne, pretežno pokraj. slike, hranijo prijatelji in sorodniki. Ukvarjal se je tudi s fotografiranjem, predvsem gorske pokrajine (reprodukcije v knjigi F. Seidl: Kamniške ali Savinjske Alpe, II, 1908).

Prim.: SBL IV, 994 in tam navedena liter. ; I. Šorli, Moj roman, Lj. 1940, 131.

Holz