Žlogar, Anton (1850–1931)

Žlogar Anton, publicist, r. 30. nov. 1850 v Bušinji vasi (pri Suhorju) kmetu Martinu in Katarini r. Šukle, u. 5. okt. 1931 v Novem mestu. V Lj. je 1865–71 obiskoval 7 razr. gimn. in 1871–5 štud. teol., 1874 bil ord. Filoz. študij v Gradcu je po 1 sem. zaradi bolezni opustil, kaplanoval 1877–9 v Mokronogu in 1879–89 v Lj. (sv. Jakob), 1890–4 bil kaznilniški kurat na lj. Gradu, hkrati 1890–2 učil verouk na TSŠ. 1894–902 je bil župnik v Kranjski Gori, nato župnik in dekan v Šmartnem pri Litiji, od 1906 kanonik v Novem mestu. – V Kranj. Gori in Šmartnem je pisal župn. kroniko (rkp v župniščih). Od 1886 je bil tajnik CMD, 1887–902 sestavljal in urejal družbin Vestnik oz. KCM, 1885–905 upravljal družbine šole. Uvedel je šol. sestre k Sv. Jakobu v Trstu (1895/6) in Velikovec. V Kranj. Gori je 1894 soustanovil in vodil hranilnico, v Podkorenu Kmetij. društvo, 1912–20 je bil načelnik Posojilnice v Kandiji pri Nov. mestu in blagajnik Kmečke zveze za novom. okraj (do 1914). Kult. življenje v Kranj. Gori in Šmartnem je razgibal z uvedbo gledal. amater. predstav. V gimn. in kaplanskih letih je pisal pesmi (Dom. vaje 1870/1; LMS 1871; ZD 1871, 185: elegija za u. Iv. Škofičem, v heksam.; 1882, 159; B 1875–6), jih tudi prevajal, npr. Goetheja (Dom. vaje 1869–71), Schillerja (ib. 1870/1), S. A. Mahlmanna (ib.), R. Burnsa (ib. in LMS 1871), Eichendorffa (ib.), prav tako nekaj proze: T. Körner, Voldemar (LMS 1870), H. Steffens, Poroka (ib. 1872) idr. (npr. DN 1911, št. 1, 24). Izvirne črtice in povesti je pisal v Dom. vaje idr. liste (mdr. DN 1911, št. 12–3); ljudstvu se je približal z lepim jezikom in preprosto pripovedjo. Članke je obj. npr. v KMD (1877: Lj. – zgod. mestopisni obraz), S (1879, št. 87–9: Zborovanje antropologov in prazgod. v Lj.; 1881, št. 34–5: o Matici hrv.), bibliogr. natančno in kritično poročal o novostih slov. cerkv. književnosti (LZ 1884–5), dopisoval v AS, E (Chicago), N, Sedanjost, ZD. Ukvarjal se je tudi s cerkv. zgod.: Trojna božja pot s sv. stopnicami na Kranjskem (ZD 1881, št. 1–33 in v knjigi 1881, z Mat. Markovičem), Čertice o stoletnici mestne fare pri sv. Jakopu (ZD 1885, 355–6, 362), Mestnofarna cerkev sv. Jakopa v Lj. (1886, soavtor A. Karlin). Več je biografij in nekrologov: R. Burns (Dom. vaje 1870/1), G. G. Byron (ib.), W. Shakespeare (ib. 1869/70), J. Zlat. Pogačar (Kres 1884; Sn 1885, anon.), Jur. Volc (LZ 1885), J. Marinko (DN 1909, št. 44–50). Nad sto pridig in govorov, ki se odlikujejo po lepem jeziku in prikupno podani snovi, je obj. v SPj (1881–3) in DPast (1884–917). Uredil je Zbornik cerkv. govorov na slavo ss. Cirilu in Metodu (1886, samozal.; oc.: A. Medved, VBV 1907, 405–7). Za šmarnice je v knj. zbral premišljevanja Lurški prizori (1913, samozal., soavtor A. Karlin). V Nov. mestu je 1909–12 urejal DN, pisal polit. članke idr., tudi prispevke kulturnozgod. pomena, npr.: Dolenjci, kaj nas uče ogrski Slov.? (1917, št. 25, 27–8), Ruski kmetje in boljševiki (1918, št. 28).

Psevd.: A. Ž., -n., A. Podgorjanski, Zvonov poročevalec, Ž., Δ. - Prim.: r. matice Metlika (ŠkALj); osebni odatki; Bibl JLZ; Bibl LZ; Glaser IV, 270; Žontar, Kranj 340; J. Lavtižar, Spomini, 1926, 19, 30, 33; S 1931, št. 226 (s sliko); I. Vrhovnik, KCD 1932, 42–6 (s sliko); KMD 1933, 81 (s sliko); I. Vrhovnik, Kron 1934, 42; Spominska knj. TSŠ 1888–938, 145; A. Pirjevec, ČZN 1939, 163–75; J. Kragl, Bg 1942, 227. Lc.