Žižek, Slavoj (1949–)

Žižek Slavoj, filozof, v Ljubljani r. 21. marca 1949 ekonomistu Jožetu in knjigovodkinji Vesni r. Sfiligoj ter tu živi. V r. mestu je obiskoval gimn. (1959–67), študiral filoz. in sociol. (diploma 1971), 1975 opravil magisterij, 1981 doktoriral (dis. Možnosti »materialističnega obrata« Hegla v psihoanalitični teoriji), 1986 dosegel na odd. za psihoanalizo Univ. Paris-VIII doktorat 3. stopnje (teza: Filozofija med simptomom in fantazmo). Bil je stažist 1971–3 na odd. za filoz. Fil. fak. v Lj., 1974–6 nezaposlen, od 1977 strok. sodelavec Marksist. centra pri CK ZKS, od 1979 raziskovalec na Inštitutu za sociologijo in filozofijo v Lj., od 1985 razisk. svetnik (mdr. nosilec razisk. naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slov., 1981–5). Obenem je bil 1979–81 višji predavatelj za temelje marksizma na AUU in AIU, od pomladi 1986 docent (izvoljen 1982) za sodobno filoz. problematiko na odd. za filoz. Fil. fak. v Lj.; 1982–7 je večkrat predaval na odd. za psihoanalizo Univ. Paris-VIII. Vodil je kolokvij Uživanje smisla (Lj. 1988) in imel referat na kolokviju Lacan, language and literature (Kent. State University, ZDA, 1988). V Lj. je 1983 ustan. Društvo za teoret. psihoanalizo.

Strok. članke je začel obj. v Tribuni (1967/8, št. 7: Pomanjkljivosti) in Problemih (1968–9: Spraševanje gotovosti; od 1972 večkrat ur.), nadaljeval v listih: Anthropos, Časopis za kritiko znanosti, Družboslovne razprave, Razpol (odg. ur. od 1985), Teorija in praksa, Vestnik Inštituta za marks. študije, Wo es war (odg. ur. od 1986); Pitanja (Zgb), Dometi (Reka), Ideje (Bgd), Theoria (Bgd); La violence (Pariz, 1978: Essai sur 1' »herméneutique« stalinienne), Vel (Milano, 1978: Il cane che non abbaiava), Analytica (Pariz, 1983: Le stalinisme), Der Wunderblock (Berlin, 1983: Missverständnisse des Metonymismus), Ornicar (Pariz, 1985: Le pouvoir politique et ses mécanismes idéologiques), Newsletter of the Freudian Field (Gainesville, Flo., ZDA, 1987: Why Lacan is not a »Poststructuralist«?), La psicanalisi (Rim, 1987: Marx, inventore del sintomo) idr. – Knjige: Bolečina razlike (1972), Znak, označitelj, pismo (Bgd 1976), Hegel in označevalec (1980; v zbirki Analecta, Ž. odg. ur. od 1980, ko jo ustan.), Zgodovina in nezavedno (1982), Birokratija i uživanje (Bgd 1984, prev. B. Bem), Jezik, ideologija, Slovenci (1987, nagrada Sklada B. Kidriča), Le plus sublime des hystériques (Pariz 1988), Pogled s strani (1988, o filmu), Druga smrt J. B. Tita (1989, izbor polit. člankov iz 1986–8). Napisal je spr. besedo za: G. W. F. Hegel, Absolutna religija (1988).

Prevaja iz franc. in nemšč., npr. K. Vorländer, Zgodovina filozofije, III/1 (1977), J. Lacan, Štirje temeljni koncepti psihoanalize (1980, z Z. Skušek-Močnik in R. Močnikom) in članke (gl. Moder, SLNP). – Ur. je knjige: Kritična teorija družbe (1981), Memento umori (1982, sour. R. Močnik; teorija detektivskega romana), Gospostvo, vzgoja, analiza (1983), Filozofija skozi psihoanalizo, I–III (1984–5, odg. ur. in soavtor), Hitchcock (1984). - Prim.: arhiv Inštituta za sociol. in filoz. v Lj.; SBibl; NRazgl 1986, 620; Katedra 1989, št. 6 (intervjuja, s slikami). Jerman