Žižek, Franc (1876–1938)

Žižek Franc, pravnik in statistik, r. 15. jan. 1876 v Gradcu vojaškemu zdravniku Francu in Emiliji r. Ecker, u. 20. maja 1938 v Frankfurtu. Osn. šolo, gimn. in univ. je obiskoval v Gradcu (med študijem bil član akad. društva Triglav), kjer je bil 1898 prom. za dr. prava, nato obiskoval še École des sciences politiques v Parizu. Zaposlil se je na Dunaju, kjer je bil do 1903 v službi na sodišču, nato pri statistični centralni komisiji in min. za trgovino (v raznih odd., najdlje v statist. uradu za delo, nazadnje kot min. podtajnik). 1909 se je habilitiral za priv. docenta za statistiko na dunajski univ. 1916 je bil postavljen za izr. prof. na novi univ. v Frankfurtu, prevzel takrat edino specialno stolico za statistiko v Evropi in tu deloval do smrti. Ob ustan. lj. Univ. so organizatorji pravne fak. računali, da bo prevzel stolico za nar. gospodarstvo, vendar je Ž. vabilo odklonil zaradi obveznosti na frankfurtski univ., prav tako vabilo v Leipzig (1926) in v Bgd. Pač pa je na poziv jsl vlade prišel v Bgd in svetoval 1921 pri izvedbi prvega ljudskega štetja ter 1928 pri izdelavi načrta za reorganizacijo jsl statistike. Bil je član mnogih stat. ustanov, častni član madžar. stat. društva, redni član statist. inšt. v Haagu (od 1913).

Prve razprave s socialnoekonomskega področja je obj. v dunaj. revijah, npr.: Österr. Zft für Verwaltung (1901: Der Ratenhandel u. die Reform des § 59 der Gewerbeordnung), Zft für Volkswirtschaft, Sozialpolitik u. Verwaltung (1902: Die moderne Sozialpolitik in Frankreich u. in Österreich – Versuch einer Parallele), Jb. für Nationalökonomie u. Statistik (1902: Die Bank der französischen Arbeiterproduktivgenossenschaften), Schriften des Ver. für Sozialpolitik (1902: Neue Untersuchungen über die Wohnungsfrage), Soziale Rundschau (1906: Die neuere Entwicklung des Arbeiterschutzes bei Vergebung öffentlicher Arbeiten in Österreich). Znanstveno ime si je pridobil s prvo večjo študijo Theorie der statistischen Mittelwerte (Leipzig 1908; 1913 v angl. prev. W. M. Persons in v japonščino Okasaki) in se z njo habilitiral; še danes velja za najboljše delo o tem vprašanju. Napisal je več knjig: Soziologie u. Statistik (München 1912), Grundriss der Statistik (München 1921, 1923²) – sintetično, standardno delo, ki je postalo učna knjiga statistike v mnogih državah (prev. v razne jezike, tudi v japonščino), Fünf Hauptprobleme der statistischen Methodenlehre (München 1922), Meinen Kritikern (München 1924), Wie statistische Zahlen entstehen – Die entscheidenden methodischen Vorgänge (Leipzig 1937). Mnogo razprav, v katerih je izpopolnjeval in poglabljal metodološke raziskave in probleme, je obj. mdr. v: Allg. statist. Archiv (München, 1927: Ursachenbegriffe und Ursachenforschung in der Statistik; 1928: Das Gesetz der grossen Zahlen, die zeitliche Konstanz und die typische Reihengestaltung; Gleichartigkeit, Homogenität und Gleichwertigkeit in der Statistik; 1930: Der Begriff der Gleichartigkeit; 1931: Nichtkorrekte statistische Verfahren; Der statistische Vergleich; 1936: Komplexe gleichartiger und quantitativer Erhebungsmerkmale mit Häufungs– und Gliederungsmöglichkeit), Jb. für Nationalökonomie u. Statistik (1929: Die statistischen Einheiten; 1933, zv. 83: Die »Allgemeine« und die »Spezielle« statistische Methodenlehre). Med štev. članki je slov. menda samo O ljudskem štetju (Veda 1911), v katerem obravnava tudi vprašanje statist. poizvedovanja o občevalnem jeziku.

Ž. je bil strog znanstvenik in odličen predavatelj. Z znanstv. deli je poglabljal statist. metodologijo in pripomogel k utrjevanju statist. znanosti, da se je razširila in si pridobila samostojno mesto med socialnimi vedami.

Prim.: r. matice (ž. urad Hl. Blut, Gradec); Pol stoletja; Veselovo gradivo; P. Flaskämper, Allg. statist. Archiv (München) 1936, 475–7; isti, Frankfurter statist. Archiv 1938, 258–9; isti, Deutsches statist. Zentralblatt (Leipzig) 1938, 98–9; Journal de la Société Hongroise de statistique (Budimpešta) 1938, 104–6; R. Andrejka, SP 1938, 302–3; L. M. Kostić, Arhiv za pravne i društvene nauke (Bgd) 1938, knj. 53, 645; Tehnika in gospodarstvo 1938, 190–1. A. S.