Žiža, Peter (1919–1983)

Žiža Peter, nevrolog in psihiater, r. 15. febr. 1919 v Postojni advokatskemu koncipientu Peru in Mariji r. Lavrenčič, u. 22. marca 1983 v Ljubljani. Tu je obiskoval realko 1929–37 in začel štud. medicino, nadaljeval v Bgdu in Zgbu do 1943, ko je odšel v partizane in bil sanitetni referent v zaledju in bojnih enotah. Po vojni je nadaljeval študij v Zgbu in bil 1947 prom. Ostal je v voj. službi kot sanitetni načelnik polka in divizije, 1950 premeščen v lj. vojaško bolnišnico v činu majorja, 1952–6 je bil tu šef nevrološkega odseka in načelnik nevropsihiatrične službe za lj. vojno področje. 1950–4 se je specializiral iz nevrologije in psihiatrije v Lj. in 1954 opravil spec. izpit v Bgdu. Po demobilizaciji 1956 je bil specialist nevropsihiater na nevrološki kliniki v Lj., od 1957 tudi stalni konzultant-nevrolog na pediatrični kliniki. 1968 je odšel v Tripoli (Libija) kot strokovnjak Zveznega zavoda za mednar. tehnično pomoč in vodil nevropsihiatrični dispanzer libij. socialnega zavarovanja (INAS). 1972 se je vrnil, upokojil, a še naprej delal v bolnici dr. Petra Deržaja v Lj. Na Med. fak. je bil 1959 izvoljen za asistenta, 1962 za habil. docenta (habil. delo Cervikalni sindrom) in 1966 za docenta za nevrologijo. 1961–8 je predaval nevrologijo tudi na odd. za psihologijo Fil. fak. in od 1964 na Pedag. akad. v Lj. – 1958–60 je bil podpreds. nevropsihiatrične sekcije Slov. zdravn. društva, od 1963 član glavnega odbora Združenja jsl psihiatrov in nevrologov. – Strok. se je izpopolnjeval 1958 v Nancyju in Parizu, 1963 na Dunaju. Akt. se je udeležil več strok. kongresov, npr.: Novi Sad 1952 in 1966, Pariz 1958, Sarajevo 1960. – Odlikovanja: red za hrabrost, zaslug za narod s srebrno zvezdo (1945), za vojaške zasluge s srebrnimi meči (1953), ljudske armade s srebrno zvezdo (1961), za vojaške zasluge z zlatimi meči (1966), republike s srebrnim vencem (1980).

Napisal je učbenik Izbrana poglavja iz splošne nevrologije (1964) ter več razprav, mdr. v: Rev Neurol (1958: Hérédo-ataxie, cataracte et oligophrénie (Syndrom de Marinesco-Sjörgen, s soavtorji), ZstV (1960: Cephalea vasomotoria, Vaskularne motnje simpatičnega izvora na okončinah, z M. Dimitrijevićem; 1962: Nevrologija v praksi splošnega zdravnika, z A. Lavričem; Elektrodiagnostični aspekti perifernih lezij nervusa facialisa, z M. Dimitrijevićem; Primer okularne miopatije, z L. Vidmar), Med Razgl (1966: Nevrološka preiskava, z A. Lavričem; 1967: Vaskularni glavobol, z M. Povše), Proteus (1967/8: Možganski limbični sistem), Zdrav. obzornik (1976: Cerebrovaskularni insult, z B. Jerebom). Za Enc. médico-chirurgicale (Pariz 1959) je prispeval sestavek Troubles vasculaires d'origine sympathique (s P. Hartemannom). Pisal je tudi poljudne članke.

Ž. je bil vzoren pedagog in široko strokovno razgledan zdravnik. Spremljal je pota moderne nevrologije, jo skušal ustrezno razvijati in organizirati v ustanovi, kjer je deloval. - Prim.: r. matice (ž. urad Postojna); podatki uprave Žal (Lj.); ULj II, III/2; Objave Univ. v Lj., 1960, št. 20, 102–5; 1962, št. 29, 61–3; Bibl fak. učiteljev in sodelavcev Med. fak. 1967–71, 1973; Delo 1983, št. 76 (s sliko). Borisov