Žiža, Peter (1919–1983)

Žiža Peter, nevrolog in psihiater, r. 15. febr. 1919 v Postojni advokatskemu koncipientu Peru in Mariji r. Lavrenčič, u. 22. marca 1983 v Ljubljani. Tu je obiskoval realko 1929–37 in začel štud. medicino, nadaljeval v Bgdu in Zgbu do 1943, ko je odšel v partizane in bil sanitetni referent v zaledju in bojnih enotah. Po vojni je nadaljeval študij v Zgbu in bil 1947 prom. Ostal je v voj. službi kot sanitetni načelnik polka in divizije, 1950 premeščen v lj. vojaško bolnišnico v činu majorja, 1952–6 je bil tu šef nevrološkega odseka in načelnik nevropsihiatrične službe za lj. vojno področje. 1950–4 se je specializiral iz nevrologije in psihiatrije v Lj. in 1954 opravil spec. izpit v Bgdu. Po demobilizaciji 1956 je bil specialist nevropsihiater na nevrološki kliniki v Lj., od 1957 tudi stalni konzultant-nevrolog na pediatrični kliniki. 1968 je odšel v Tripoli (Libija) kot strokovnjak Zveznega zavoda za mednar. tehnično pomoč in vodil nevropsihiatrični dispanzer libij. socialnega zavarovanja (INAS). 1972 se je vrnil, upokojil, a še naprej delal v bolnici dr. Petra Deržaja v Lj. Na Med. fak. je bil 1959 izvoljen za asistenta, 1962 za habil. docenta (habil. delo Cervikalni sindrom) in 1966 za docenta za nevrologijo. 1961–8 je predaval nevrologijo tudi na odd. za psihologijo Fil. fak. in od 1964 na Pedag. akad. v Lj. – 1958–60 je bil podpreds. nevropsihiatrične sekcije Slov. zdravn. društva, od 1963 član glavnega odbora Združenja jsl psihiatrov in nevrologov. – Strok. se je izpopolnjeval 1958 v Nancyju in Parizu, 1963 na Dunaju. Akt. se je udeležil več strok. kongresov, npr.: Novi Sad 1952 in 1966, Pariz 1958, Sarajevo 1960. – Odlikovanja: red za hrabrost, zaslug za narod s srebrno zvezdo (1945), za vojaške zasluge s srebrnimi meči (1953), ljudske armade s srebrno zvezdo (1961), za vojaške zasluge z zlatimi meči (1966), republike s srebrnim vencem (1980).

Napisal je učbenik Izbrana poglavja iz splošne nevrologije (1964) ter več razprav, mdr. v: Rev Neurol (1958: Hérédo-ataxie, cataracte et oligophrénie (Syndrom de Marinesco-Sjörgen, s soavtorji), ZstV (1960: Cephalea vasomotoria, Vaskularne motnje simpatičnega izvora na okončinah, z M. Dimitrijevićem; 1962: Nevrologija v praksi splošnega zdravnika, z A. Lavričem; Elektrodiagnostični aspekti perifernih lezij nervusa facialisa, z M. Dimitrijevićem; Primer okularne miopatije, z L. Vidmar), Med Razgl (1966: Nevrološka preiskava, z A. Lavričem; 1967: Vaskularni glavobol, z M. Povše), Proteus (1967/8: Možganski limbični sistem), Zdrav. obzornik (1976: Cerebrovaskularni insult, z B. Jerebom). Za Enc. médico-chirurgicale (Pariz 1959) je prispeval sestavek Troubles vasculaires d'origine sympathique (s P. Hartemannom). Pisal je tudi poljudne članke.

Ž. je bil vzoren pedagog in široko strokovno razgledan zdravnik. Spremljal je pota moderne nevrologije, jo skušal ustrezno razvijati in organizirati v ustanovi, kjer je deloval. - Prim.: r. matice (ž. urad Postojna); podatki uprave Žal (Lj.); ULj II, III/2; Objave Univ. v Lj., 1960, št. 20, 102–5; 1962, št. 29, 61–3; Bibl fak. učiteljev in sodelavcev Med. fak. 1967–71, 1973; Delo 1983, št. 76 (s sliko). Borisov

ŽIŽA Peter, zdravnik, r. 15. febr. 1919 v Postojni, u. 22. mar. 1983 v Lj. Oče Pero, advokat, (po narodnosti Hrvat), mati Marija Lavrenčič, gospodinja. Po osn. š. v Lj. je maturiral na gimn. v Lj. (1937), nato se vpisal na Medic. fak. v Lj., kjer je opravil prvi rigoroz. V š. l. 1940/41 je študiral v Bgdu, v š. l. 1942/43 pa v Zgbu. Zaradi odhoda v partizane je prekinil študij. Po vojni je kot vojni štipendist nadaljeval študij v Zgbu (promocija 1947). Stažiral je v vojni bolnišnici v Lj., nato delal v vojaški saniteti v Kranju in Postojni. Specializiral je nevrologijo in psihiatrijo 1950–54 v Lj., specialistični izpit pa je opravil v Bgdu. Do 1956 je delal kot nevropsihiater v vojni bolnišnici, ko je bil s činom majorja demobiliziran. Zaposlil se je na nevrološki kliniki v Lj., bil izvoljen za asistenta (1959), sept. 1962 pa habilit. za docenta. 1966 pa je bil izvoljen za rednega docenta za nevrologijo. Predaval je nevrologijo študentom psihologije na Filoz. fak. v Lj. ter študentom na PA predmet Nevrologija za defektologe. Delal je v nevrofiziološkem laboratoriju in bil kasneje po 1968 šef nevroloških ambulant na Polikliniki v Lj. Bil je tudi konziliarni nevrolog na Pediatrični kliniki v Lj. ter utemeljil nevrološki oddelek na tej kliniki. – Štiri leta je delal kot šef nevropsihiatrične službe libijskega socialnega zavarovanja v Tripoliju. – Upokojen je bil 1972. Po upokojitvi je delal v Lj. v bolnišnici dr. Petra Deržaja kot nevrolog. – Med študijem je bil član levičarskega Študentskega kluba in v letih 1938–39 tajnik takratnega Društva medicincev. Bil je član SKOJa in aktivist OF od 1941 do 1943. Po prihodu v partizane je bil pomočnik upravnika bolnišnice Kanižarica, nato eno leto sanitetni referent Oficirske šole GŠ NOV in POSD, zadnje mesece vojne je bil sanitetni referent Gubčeve brigade. – 1958 je bil na študijskem izpopolnjevanju v Franciji (Nancy, Pariz). 1962 se je strok. izpopolnjeval na Dunaju. Sodeloval je na kongresih jsl. nevropsihiatrov v Novem Sadu (1953), Sarajevu (1960), Ohridu (1962) in Novem Sadu (1964), udeležil se je tudi kongresa nevropsihiatrov v Londonu 1960. Napisal je več strok. člankov (ZdrV, Med. Razgl, Proteus). Izdal je tudi učbenik Izbrana poglavja iz splošne nevrologije (1964) ter več poljudnih člankov.

Prim.: Krstni list žup. ur. Postojna; Poročilo sestre dr. Brede Mally; SBL IV, 980–81 in tam navedena liter.

A. Pr.