Žitnik, Jože (1906–1973)

Žitnik Jože, kirurg-onkolog, r. 14. nov. 1906 v Šmarju (Šmarje–Sap) krojaču Jožefu in Mariji r. Erzar, u. 19. marca 1973 v Ljubljani. Gimn. je končal 1925 v Lj. in začel s študijem medicine, ga nadaljeval v Gradcu in bil 1932 prom. Po odsluženju voj. roka je dve leti volontiral v spl. bolnici v Lj. 1935 je nastopil službo zdravnika-pripravnika v spl. bolnici v Mrbu, kjer se je začel posvečati kirurgiji. 1939 se je specializiral iz torakalne kirurgije na Golniku. Pred zač. vojne je bil mobiliziran, nato ujet, a se rešil v Lj. in 1941 zaposlil na Zavodu za zdravljenje in raziskovanje novotvorb (danes Onkološki inštitut); 1942 opravil še specializacijo iz splošne kirurgije. Od 1958 je bil primarij na Onkološkem inštitutu.

Akt. se je udeležil več kongresov (referati obj. v kongr. zbornikih): Bgd (1957: Naša iskustva u terapiji malignih melanoma kože; 1962: Stanje raka na dojci u SR Sji, Naša iskustva sa peudulantnim zračenjem kod Ca colli uteri I–II; 1967: Endokrino lečenje progredijentnog karcinoma dojke, Privremena ocena miolimfangioplastike sa m. pectoralis minor za sprečavanje edema gornjeg ekstremiteta posle radikalne mastektomije), Skopje (1960: Značaj operativne terapije kod lokalno progredientnog Ca mammae), Sofija (1969: Klinische Studien von 270 Patientinnen mit sezernierenden Brustdrüsen, Erfahrungsbericht über die kombinierte Therapie in der Behandlung von 230 Fällen mit Melanoma malignum cutis), Zgb (1971: Že vpeljani in ustaljeni postopki in na novo vpeljane sodobne metode pri detekciji mamarnega karcinoma in njihova uspešnost, Secernirajuča dojka) idr. Napisal je več razprav mdr. v: ZstV (1955: Radioterapija carcinoma labii oris, Vloga rentgen. terapije pri zdravljenju kir. piogenih infekcij; 1956: Terapija carcinoma recti s kirurško-radiološkega gledišča, Struma maligna; 1957: O indikacijah za kir. terapijo kostnih malignomov; 1968: Hormonsko zdravljenje inoperabilnega in metastazirajočega raka na dojki; 1969: Kirurgija malignomov), Acta Chir Iugosl (1957: O indikacijah za kir. terapiju malignih melanoma kože), Strahlentherapie (1960: Beobachtungen bei Kontaktbestrahlung mit einer einmahligen massiven Dosis), Tavčarjevi dnevi (1967: Detekcija raka na dojki), Zdrav. obzornik (1969: Hormonsko zdravljenje – integralni del zdravljenja karcinoma dojke, Vrste hormonskega zdravljenja pri karcinomu dojke; 1972: Nekaj osn. vprašanj iz splošne onkologije), Farmac. vestnik (1969: Kako si moderna onkologija utira pot k svojim ciljem). Za knjigo Ginekologija (1961) je prispeval poglavje Dojka.

Ž. se je posvetil izključno onkologiji in bil pionir v onkološki kir. dejavnosti pri nas. Ukvarjal se je predvsem s sodobno kliniko in terapijo malignih melanomov kože, maligne strume, raka na debelem črevesu in kožnih sarkomov, največ dela in študija pa je posvetil raku na dojki. Spremljal je najnovejše izsledke, prisluhnil mnenju diagnostikov in terapevtov drugih strok in se tako izoblikoval v kirurga z jasnim konceptom o osn. načelih in posebnostih onkološke kirurgije. Kljub prezaposlenosti je še našel čas za zdravstveno prosvetljevanje ljudi, ker je menil, da je treba začeti boj proti raku že pri zdravem človeku. Sodeloval je pri izdelavi poljudnoznanstvenih filmov (Da ne bo prepozno), napisal več poljudnih člankov o raku in knjigo Rak, bolezen naših dni (1966).

Prim.: r. matice Šmarje–Sap (ŠkALj); Zbornik Spl. boln. v Mrbu 1799–959, 1959, 341; B. Ravnihar, ZstV 1967, 2–3 (s sliko) in 1973, 255 (s sliko); F. T(ominec), PČZ 1973, 167 (s sliko); Delo 1973, št. 86 (s sliko); Bibl delavcev Onkol. inšt. v Lj. 1938–82, 1982, 99. Borisov