Žitnik, Ignacij (1857–1913)

Žitnik Ignacij, politik in časnikar, r. 24. nov. 1857 na Fužini (pri Zagradcu) mlinarju Janezu in Alojziji r. Zurc, u. 28. dec. 1913 v Ljubljani. Po osn. šoli v r. kraju in Nov. mestu je tu 1871–9 obiskoval gimn. Zaradi slovan. navdušenja je moral k vojakom in služil v Lj. do 1881, nato obiskoval kadetsko šolo v Trstu, se sprl s predstojniki in 1881 vstopil v lj. bogoslovje, 1883 ord. 1884–6 je bil kaplan v Šentjerneju in kratko v Dobrniču, 1887–92 stolni vikar v Lj., 1892–4 je štud. v Rimu in 1894 doktor. iz rim. prava. 1894–5 je bil kurat v kaznilnici na lj. gradu. 1907 je bil imenovan za častnega kanonika, 1910 za stolnega kanonika in konzistorialnega svetnika.

Zelo mlad je zašel v politiko, pritegnil pozornost kot žurnalist, po 1895 pa se je povsem posvetil javnemu delovanju. Že kot kaplan je bil zvest dopisnik S, 1887–909 njegov odg. urednik. Napisal je štev. članke, preglede, uvodnike in podlistke, često sam pripravil celo številko. Zlasti pozorno je spremljal dogodke na Balkanu v času vojne proti Turčiji (1912), z J. E. Krekom pisal izčrpna informativna poročila iz balkan. pokrajin, članke o jsl vprašanjih, zagovarjal zahteve balkanskih Slovanov. Za MD je pisal zgodovino vojn s Turki (zaradi smrti je ni dokončal), za KMD 1887–90 nekrologe in rubriko Razgled po svetu. Njegovi prispevki kulturne, gospodarske, socialne idr. vsebine dajejo pregled takratnega razvoja v Avstriji in posebej Sji.

Od 1889 je bil član SLS, njenega bolj levega krila in vseskozi na strani J. E. Kreka. Večkrat je bil izvoljen za poslanca kranj. dež. zbora za kmečko kurijo: 1889, 1895 in 1901 (v sodnih okrajih Trebnje, Stična, Žužemberk, Mokronog, Litija), 1908 in 1913 (v sodnih okrajih Postojna, Planina, Logatec, Cerknica, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica). V tem zboru je bil nekaj časa načelnik finančnega odseka. Za drž. zbor 1896 še ni smel kandidirati, ker je bil po mnenju A. Mahniča in J. Missia premalo ultramontanski, izvoljen pa je bil vanj v kmečki kuriji 1897 in 1900 (za sodne okraje Vrhnika, Litija, Stična, Višnja Gora, Ribnica, Velike Lašče), v splošni kuriji pa z veliko večino 1907 in 1911 (za sodne okraje Postojna, Planina, Logatec, Cerknica, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica). V drž. zboru je bil član proračunskega, obrtnega, tiskovnega, šolskega, železniškega in obrambnega odbora, nastopal za polit. pravice Slov. in pospeševal gospodar. koristi svoje domovine.

Deloval je tudi v pripravljalnem odboru I. in II. katol. shoda, in sicer v odseku za socialne zadeve. Na I. shodu (1892) je bila sprejeta njegova resolucija, da je treba s primernimi sredstvi spet pridobiti delavski stan za krščan. red. Na II. shodu je zahteval izboljšave za kmečki, obrtni, trgovski in delavski stan. 1909, ko je bilo v ospredju SLS vprašanje social. zavarovanja, ga je podprl v S z več dobrimi razpravami. Zavzemal se je tudi za šolstvo in se boril zlasti proti krivicam, ki so se na tem področju godile kor. Slov. (govor v drž. zboru 15. apr. 1902, delna obj. Svoboda 1950, 165–7: Značilen primer ugotavljanja volje staršev). – V vodstvu SLS je bil med najbolj sposobnimi in požrtvovalnimi, odločne in iskrene jsl orientacije, pošten, odkrit in vesten. Zaradi razgledanosti in delavnosti je bil zelo uporaben v polit. delu, sicer pa ne vodilni politik ali govornik stranke. – Psevd.: Dr. Ž., Hotebor, H–t–b–r, I. Ž., Liga + 57, Tihomil, Ž.

Prim.: r. matice Zagradec (ŠkALj); Erjavec, zlasti: 39, 44, 65, 89, 103, 105, 111–2, 203, 241, 247, 261; Prijatelj KPZS; Šuklje I–III; S 1913, št. 297, 298; 1938, št. 296; SN 1913, št. 298; Zarja 1913, št. 770; Zora 1913/4, 65–7; SGp 1914, št. 1; M. Opeka, Vzajemnost 1914, 8–9; V. Rožič, KMD 1915, 77–80 (s sliko); J. E. Krek, ISp I, 1923, 56–7; V. Melik, Volitve na Slov., 1965, 355, 357–8, 361, 365. – Slika: DS 1907, 332. Karikatura: H. Smrekar (NarG). Rozman