Žičkar, Josip (1846–1905)

Žičkar Josip, politik, r. 12. febr. 1846 na Raztezu pri Brestanici kmetu Mihaelu in Jožefi r. Resnik, u. 27. sept. 1905 na Dunaju, pok. na Vidmu (danes del Krškega). Po osn. šoli v Brestanici je obiskoval 1859–67 gimn. v Celju, teol. štud. 1867–71 v Mrbu in bil 1870 ord. Kaplan je bil 1871–5 v Vojniku in 1875–87 Celju, župnik 1888–900 v Vitanju in 1900–05 na Vidmu (tudi dekan), 1899 imenovan za duh. svetnika.

V Celju je bil od 1876 podpreds. Čitalnice, 1879 ustanovil Katol. podporno društvo, mu bil načelnik in s prostovoljnimi darovi postavil novo šol. poslopje, ga 1881 izročil šol. sestram, ki so 1877 v Celju odprle slov. zasebno dekl. šolo, učil tu verouk, 1881 kot poslanec tej šoli izposloval pravico javnosti. – V Vitanju je ustan. bralno društvo, posojilnico in delav. podporno društvo, dal prenoviti in poslikati baročno Marijino cerkev »na Hriberci« (gl. SGp 1897, št. 8). Tu je bil 1891–2 predstojnik kaplanu A. Aškercu; trditev, da ga je tožil na ordinariatu (M. Boršnik, Aškerc, 1939, 104), je glede na Ž-jevo načelno doslednost verjetna, manjka pa zanjo arhivska dokumentacija. – Na Vidmu je dopolnil opremo nove ž. cerkve, postavil kaplanijo, preuredil cerkveno petje, ustanovil župn. ubožni zavod (gl. Chronik d. Pfarre Videm, str. 112–212). 1901 je pobudil ustan. polit. društva Sava (za brežiški in sevniški okraj), priredil pravila in mu predsednikoval. V tisku se ni dosti oglašal. Daljša je razprava Sv. Lavrencij Brindiški (SGp 1882–3, cerkv. priloga), drobir je prispeval v KMD (1895) in VBV (1899).

Za dež. poslanca je bil izvoljen na nar. slogaškem programu Slov. polit. društva za Sp. Štajersko (1896, 1902). Bil je član finan. odseka in odseka za sirotišnice, sodeloval pri gospodar. in polit. razpravah, se potegoval za: zakon o kmečkih domovih (zaustavil naj bi razkosavanje zemljišč), kmečke zadruge (z nar. vodstvom), regulacijo Sotle, Savinje idr. voda, podržavljenje železnice Poljčane–Konjice in njeno podaljšanje do Doliča, zgraditev ceste Lesično–Slivnica pri Celju, ustanovitev slov. mešč. in obrtne šole. V interpelacijah je predlagal mdr. poldnevni šol. pouk v hribovitih krajih, slov. uradovanje v upravi in na sodiščih, slov. napise na železnici in poštah. Ko je začel dež. zbor podpirati ponemčevalna društva (Südmark, Schulverein) in nem. dijaške domove v Celju in Ptuju ter so zaradi interpelacije nastajali v zbornici nemiri, je maja 1899 z drugimi slov. poslanci zbornico zapustil (se vrnil šele 1903).

1897 je bil izvoljen v drž. zbor. Pred odhodom na Dunaj se je izjavil za klub jsl poslancev (SGp 1897, št. 6), ker pa se klub ni ustanovil, je vstopil v Slovan. kršč. narodno zvezo (gl. ib. št. 13 in 14), poznejši Slovanski centrum. Prizadeval si je, da bi se slov. in hrv. poslanci združili, do česar je prišlo 1902. V drž. zboru je bil član socialnopolit. odbora in odbora za pomoč v nezgodah, po 1901 tudi kmetij. odbora in odbora za prošnje. Dosegel je, da so ob elementarnih nezgodah slov. kraji prejeli drž. podporo ali olajšave dajatev. Zagovarjal je težnje po slov. gimn. v Celju, po slov. univerzi, nar. enakopravnosti v šolah in uradih, protestiral zaradi zaplemb slov. tiska ip. Sept. 1905 je že bolan odšel na Dunaj, v zbornici mu je postalo slabo in je v bližnjem samostanu piaristov umrl. – Večji politik ni bil, a si je z drobnim delom pridobil veliko popularnost. Kot dobrotnika dijaštva ga je akad. društvo Danica 1895 imenovalo za častnega člana.

Prim.: Erjavec 128, 129, 131, 133; Moh Bibl 134; Stenograph. Protokolle … des steier. Landtages 1896–1905; Stenograph. Protokolle … der Abgeordneten des Reichstages 1897–1905; SN 1900, št. 241–2; – nekrologi 1905: D št. 77; S št. 223; SGp št. 40, 41, 42; Südsteier. Presse št. 78, 79; – Zora 1906, 1; V. Melik, Volitve na Slov., 1965, 275, 392, 395. – Slika: SGp 1905, božična priloga. Rhr.