Žibert, Ivan Krstnik (1874–1945)

Žibert Ivan Krstnik, redovno ime Avguštin, bibliotekar, r. 5. jun. 1874 v Preski pri Medvodah učitelju Antonu in Mariji r. Wolz, u. 8. sept. 1945 v Ljubljani (Ježica, pokopan v Stožicah). Nižjo gimn. je obiskoval mdr. v Št. Pavlu v Labotski dolini, višjo 1890–4 v Celju, po maturi služil kot enoletni prostovoljec vojaščino pri 17. pešpolku v Lj. 1897–900 je štud. bogoslovje v benedikt. samostanu St. Florian (Avstr.), 1900 bil ord. Na dunaj. univ. je študiral zgod., umetnostno zgod. in 1903–5 zgod. pomožne vede na njenem Inst. f. österr. Geschichtsforschung (bil izr. član), marca 1904 obranil dis. Die Opposition gegen die Minoriten u. Dominikaner im 13. Jh. in Deutschland u. Paris. Služboval je od apr. 1904 v OeNB na Dunaju kot praktikant, od 1911 amanuensis, od 1914 bibliotekar. 11. dec. 1916 je zapustil benedikt. red, ostal sekularen duhovnik. Ob koncu vojne 1918 je službo v OeNB izgubil, nov. 1920 postal bibliotekar v NM v Lj., od 1923 kustos, 1925 upokojen.

Poleg bibliot. službe je bil na Dunaju 9 let (do 1914) nastavljen pri grajski kapeli na Belvederu in spovednik vojvodinje Zofije Hohenberške. Njegovo dobro poznavanje razmer na dunajskem dvoru v zadnjih letih vlade cesarja Franca Jožefa je dalo povod, da je napisal o sarajevskem atentatu brošuro Der Mord von Sarajevo u. Tiszas Schuld and dem Weltkriege. Zwei Beitr. über die Notwendigkeit einer ehrlichen Demokratie u. Völkerverständigung (Dunaj, samozal. 1918, 1918² razširj., Lj. 1919³), v kateri je nazorno prikazal sovražno razpoloženje dvornih krogov proti nadvojv. Francu Ferdinandu in njegovi ženi Zofiji, zanemarjanje srbskih svaril ob njunem potovanju v Sarajevo, čudno opustitev varnostnih ukrepov v Sarajevu in krivdo avstr., zlasti ogrske politike proti Južnim Slovanom. Ž. je prišel v discipl. preiskavo, pretil mu je celo zapor. I. Dolenec je vsebino Ž-ove brošure povzel v sloven.: Umor v Sarajevu. Dostavki k dr. Žibertovim odkritjem … (S 1919, št. 5–9; E 1919, št. 19-26, tudi brošura) in tako pri nas razširil to svojevrstno, a zanimivo verzijo o začetku 1. svet. vojne. – V članku K reformi in centralizaciji drž. knjižnic v Lj. (SN 1925, št. 144, 149) se je Ž. zavzel za modernizacijo knjiž. dela, kritiko nabavne politike in strokovnosti v NM pa obj. v NDk (1925, št. 185). Oskrbel je pogreb strica F. Maslja – Podlimbarskega v Pulkavi, kjer je bil konfiniran.

Prim.: r. matice Preska pri Medvodah, m. matice Lj.-Ježica in rkp seznam umrlih duhovnikov po 1941 (vse ŠkALj); osebna mapa, arhiv OeNB (Dunaj); dopis uredništva Avstr. biogr. leksikona (arhiv SBL); uslužbenski list, arhiv NM (Lj.); Ž-ova korespondenca (NUK); Lončar 92–3; izv. gimn. Celje 1894/5; Personalstand d. Säkular- u. Regular-Geistlichkeit … Dunaj 1917, 536; šematizmi lj. škofije 1921–44; SPor 1945, št. 125 (osmrtnica); J. Rotar, Socialna in polit. misel Podlimbarskega, 1969, 231. M. P.-S.