Žiberna, Jožko (1910–2002)

Žiberna Jožko, pravnik, r. 22. avg. 1910 v Divači železničarju Josipu in Emiliji r. Perhavec, živi v Ljubljani. Po real. gimn. 1922–30 v Lj. je tu štud. pravo in 1935 dipl. 1930–1 je bil domači učitelj pri E. Demetroviću v Rogaški Slatini, 1931–8 časnikar pri tedniku Istra (Zgb) in vodja njegovega predstavništva v Lj., pripravnik 1937–9 na okrož. sodišču v Lj., 1939–40 pri odvetniku Igu Grudnu in do 1945 pri Mateju Hafnerju. 1946–7 je bil zaposlen pri Mlekoprometu, 1947–61 direktor pravne direkcije v Narodni banki, nato do upok. 1971 samost. svetovalec preds. Gospodar. zbornice Sje.

Med šolanjem je delal zlasti v organizacijah Primorcev, dokler jih policija ni prepovedala: dij. društvo Zora (1927 bil zadnji preds.), 1927–9 Organizacija jsl emigrantov (ORJEM, vodil mladin. krožek), 1930–2 Soča, kasneje Mlada Soča (organizator in preds.), na univerzi član društva Triglav; večkrat je tudi predaval v ileg. emigrant. organizacijah. Med vojno je bil aktivist OF in član Komisije za Slov. primorje pri CK KPS do aretacije 1942, nato v zaporih in taboriščih Visco (1943 pripravljal dnevni bilten) in Dachau (1945 pisal v Dachauski poročevalec). Po osvoboditvi je bil tajnik Komisije za likvidacijo predvojnih denarnih zavodov Sje. Strok. predavanja je imel pri Delavski univ. B. Kidrič in Univerzum, na tečajih Nar. banke in Gospodar. zbornice. 1962 je sodeloval v Zgbu pri ust. Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Jsle, bil nekaj časa njen podpreds. in več let član upravnega odbora, 1964 je bil soustanovitelj Društva pravnikov v gospodarstvu v Lj., pobudil taka društva v Mrbu, Celju, Kopru, Novi Gor. in Nov. mestu ter 1966 Zvezo društev pravnikov v gospodarstvu Sje (prvi podpreds., nato tajnik in organizacijski tajnik). 1966–76 je bil tajnik stalnega razsodišča pri Gospodar. zbornici Sje. Sprožil in organ. je več pravnih seminarjev in simpozijev, do 1985 organiziral in vodil 7 seminarjev za zamejske pravnike in študente prava. – 1935–7 je sodel. pri Jadr. kol, 1932–7 vodil predstavništvo emigr. lista Istra, 1950 bil pobudnik in 1952 prvi urednik lista Obvestilo (poznejši Bančni vestnik), od 1955 sodelavec in član uredništva Privrednopravnog priručnika (Bgd) in Privrede i prava (Zgb), 1951–5 član ur. odbora GospV.

Kot strokovnjak za pravno-gospodarska vprašanja je napisal oz. pripravil ali uredil več priročnikov (sam ali s sodelavci): Hišni sveti (1961), Menica (1963, 1970, 1972), Samoupravni splošni akti (1969), Obrazci in napotki (1973), Pogodbe in samoupravni sporazumi (1975, 2 zv.), Menica in ček (1975, več predelav, 1989⁵: Menica in ček kot vrednostna papirja), Menica in ček kot instrumenta za zavarovanje plačil (1976), Trasirana lastna menica (1976), Menica in ček (1990). O r. kraju je napisal monografijo Divaški prag (1981). Pisal je uvodnike, polit. komentarje in vesti iz Slov. primorja v tednik Istra (Zgb, 1931–8), v Sd (1936–40) obravnaval slov. manjšine, manjšinske kongrese, ocenil knjigo C. Žebota Korporativno narodno gospodarstvo (1940: Naročena znanost). Od 1950 je bil stalni sodelavec Gospodarstva (Trst), od 1952 piše članke in gosp. komentarje v LdP, LDk, Bančni vestnik, GospV, NRazgl, Pravnik, Združeno delo, Pravna praksa idr. – Psevd. mdr.: a–, –a–, –b–, –dt–, –j., J. Ž., –šk–, Ž., Ž-a, –žj–. - Prim.: osebni podatki; SBibl; S. Š(krabar), Slov. Jadran 1958, št. 1 (s sliko); A. Posavec, Bančni vestnik, bibl kazalo, 1988. – Slika: arhiv SBL. Juren