Žiberna, Jožko (1910–2002)

Žiberna Jožko, pravnik, r. 22. avg. 1910 v Divači železničarju Josipu in Emiliji r. Perhavec, živi v Ljubljani. Po real. gimn. 1922–30 v Lj. je tu štud. pravo in 1935 dipl. 1930–1 je bil domači učitelj pri E. Demetroviću v Rogaški Slatini, 1931–8 časnikar pri tedniku Istra (Zgb) in vodja njegovega predstavništva v Lj., pripravnik 1937–9 na okrož. sodišču v Lj., 1939–40 pri odvetniku Igu Grudnu in do 1945 pri Mateju Hafnerju. 1946–7 je bil zaposlen pri Mlekoprometu, 1947–61 direktor pravne direkcije v Narodni banki, nato do upok. 1971 samost. svetovalec preds. Gospodar. zbornice Sje.

Med šolanjem je delal zlasti v organizacijah Primorcev, dokler jih policija ni prepovedala: dij. društvo Zora (1927 bil zadnji preds.), 1927–9 Organizacija jsl emigrantov (ORJEM, vodil mladin. krožek), 1930–2 Soča, kasneje Mlada Soča (organizator in preds.), na univerzi član društva Triglav; večkrat je tudi predaval v ileg. emigrant. organizacijah. Med vojno je bil aktivist OF in član Komisije za Slov. primorje pri CK KPS do aretacije 1942, nato v zaporih in taboriščih Visco (1943 pripravljal dnevni bilten) in Dachau (1945 pisal v Dachauski poročevalec). Po osvoboditvi je bil tajnik Komisije za likvidacijo predvojnih denarnih zavodov Sje. Strok. predavanja je imel pri Delavski univ. B. Kidrič in Univerzum, na tečajih Nar. banke in Gospodar. zbornice. 1962 je sodeloval v Zgbu pri ust. Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Jsle, bil nekaj časa njen podpreds. in več let član upravnega odbora, 1964 je bil soustanovitelj Društva pravnikov v gospodarstvu v Lj., pobudil taka društva v Mrbu, Celju, Kopru, Novi Gor. in Nov. mestu ter 1966 Zvezo društev pravnikov v gospodarstvu Sje (prvi podpreds., nato tajnik in organizacijski tajnik). 1966–76 je bil tajnik stalnega razsodišča pri Gospodar. zbornici Sje. Sprožil in organ. je več pravnih seminarjev in simpozijev, do 1985 organiziral in vodil 7 seminarjev za zamejske pravnike in študente prava. – 1935–7 je sodel. pri Jadr. kol, 1932–7 vodil predstavništvo emigr. lista Istra, 1950 bil pobudnik in 1952 prvi urednik lista Obvestilo (poznejši Bančni vestnik), od 1955 sodelavec in član uredništva Privrednopravnog priručnika (Bgd) in Privrede i prava (Zgb), 1951–5 član ur. odbora GospV.

Kot strokovnjak za pravno-gospodarska vprašanja je napisal oz. pripravil ali uredil več priročnikov (sam ali s sodelavci): Hišni sveti (1961), Menica (1963, 1970, 1972), Samoupravni splošni akti (1969), Obrazci in napotki (1973), Pogodbe in samoupravni sporazumi (1975, 2 zv.), Menica in ček (1975, več predelav, 1989⁵: Menica in ček kot vrednostna papirja), Menica in ček kot instrumenta za zavarovanje plačil (1976), Trasirana lastna menica (1976), Menica in ček (1990). O r. kraju je napisal monografijo Divaški prag (1981). Pisal je uvodnike, polit. komentarje in vesti iz Slov. primorja v tednik Istra (Zgb, 1931–8), v Sd (1936–40) obravnaval slov. manjšine, manjšinske kongrese, ocenil knjigo C. Žebota Korporativno narodno gospodarstvo (1940: Naročena znanost). Od 1950 je bil stalni sodelavec Gospodarstva (Trst), od 1952 piše članke in gosp. komentarje v LdP, LDk, Bančni vestnik, GospV, NRazgl, Pravnik, Združeno delo, Pravna praksa idr. – Psevd. mdr.: a–, –a–, –b–, –dt–, –j., J. Ž., –šk–, Ž., Ž-a, –žj–. - Prim.: osebni podatki; SBibl; S. Š(krabar), Slov. Jadran 1958, št. 1 (s sliko); A. Posavec, Bančni vestnik, bibl kazalo, 1988. – Slika: arhiv SBL. Juren

ŽIBERNA Jožko (Josip), pravnik, publicist, r. 22. avg. 1910 v Divači, živi v Lj. Oče Josip, železničar, mati Emilija Perhavec, gospodinja. Osn. š. v Divači in Lj., tu tudi gimn. (maturiral 1930) in Pravno fak. (diplomiral 1935). Opravil je sodno in odvetniško prakso v Lj. (odv. dr. Igo Gruden) in se kot odv. pripravnik zaposlil pri notarju Mateju Hafnerju. Med vojno se je vključil v OF, bil član Komisije CK KPS za Slov. Primor., bil dvakrat aretiran, po drugi aretaciji (1942) konfiniran do kapitulacije It. v taborišču Visco. Po vrnitvi je delal kot aktivist OF v okrožju Pivka, bil učitelj v ilegalni š. v Divači (višji razred), dokler ga niso Nemci aretirali (febr. 1944), zaprt najprej v Sežani, nato v Trstu ter odpeljan v taborišče Dachau, kjer je ostal do repatriacije (jun. 1945); sodeloval je pri taboriščnem dnevniku Dachauski poročevalec. – Po povratku v Lj. se je zaposlil v centrali Narodne banke SFRJ, kjer je bil med drugim glavni tajnik centrale, dir. pravne direkcije ter tajnik republ. komisije za likvidacijo predvojnih denarnih zavodov. 1961 je prešel v takrat ustanovljeno Industrijsko zbornico Sje, ki se je leto za tem spojila v enotno Gospodarsko zbornico Sje, kjer je bil vodja pravne službe in nato svetovalec preds. zbornice do upokojitve (1971). Po upokojitvi je še 4 leta opravljal funkcijo tajnika arbitraže pri Gosp. zbornici Sje. – Ž. je začel z javnim delovanjem že v dij. letih. Tako je bil (zadnji) preds. društva dijakov iz It. Zora, po razpustu (1928) pa je vodil mlad. krožek Organizacije jsl. emigrantov (Orjem). S Srečkom Vilharjem (gl. čl.) je ustanovil društvo Mlada Soča, bil njegov preds. Društvo je oblast razpustila, za Ž. je bil predviden izgon iz Jsl., kar pa ni bilo izvršeno. Med študijem na U je bil aktiven član in odb. društva Triglav, ki je tudi bilo razpuščeno. – Po drugi svet. vojni je nadaljeval z organiz. delom ter bil ustanovitelj Društva pravnikov v gospodarstvu v Lj. in končno Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Sje; v tej zvezi je bil nekaj časa podpreds., nato tajnik ter končno organiz. tajnik, bil je tudi podpreds. Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Jsle. V okviru slov. Zveze društev pravnikov v gosp. je dal pobudo za zbore slov. pravnikov, ki so vsakih pet let, in Dneve slov. pravnikov, ki so (od 1977) vsako leto, ko ni zborov. Pobudil in organiz. je posebne seminarje za slov. pravnike iz zamejstva (od 1978). Na teh seminarjih je tudi predaval. Sodeloval je tudi na srečanjih slov. pravnikov treh dežel, ki so izmenoma vsako leto v Avstr., It. in Jsl. – Tudi publicistično delovanje je pričel v dij. letih. To se je posebno razmahnilo v tridesetih letih, ko je Ž. vodil predstavništvo glasila Zveze jsl. emigrantov iz Jul. krajine Istra v Lj. V listu je objavljal poročila, zapise in eseje, posvečene v prvi vrsti primor. problemom, zlasti manjšinski stvarnosti. O istih problemih je pisal v Sdb (tržaško vprašanje, manjšinski kongresi idr.). V času službovanja v banki je dal pobudo in bil prvi ur. revije Bančni vestnik, sodeloval je kot član širšega ured. pri Gospodarskem vestniku (Lj.), pri LDk, NRazgl, zlasti intenzivno pri tržaškem Gosp. (redni gosp. komentarji idr.), dalje pri SlovJ, LdP, pri revijah Združeno delo, Pravna praksa in drugod. Bil je član izdajat. sveta revije Pravnik, član ur. odb. revije Privredno-pravni priručnik (Bgd) ter Privreda i pravo (Zgb). S pravnega področja je objavil več samostojnih del, kot so priročniki: Hišni sveti (Lj. 1966); Obrazci in napotki (Lj. 1970); Samoupravni akti (Lj. 1970); Pogodbe in samoupravni sporazumi v gospodarstvu, 1–2 (Lj. 1975); Menica (Lj. 1976) in Menica in ček, ki je izšel v več izdajah (Lj. 1975, 1976, 1979, 1984, 1989); pri zadnji izd. je sodel. Š. Ivanjko. Sour. knjige Pogodbe v gospodarstvu (Lj. 1980). – Poleg strok. dela s pravnega področja je pripravil kroniko – monografijo Divaški prag (1981), ki jo je izdala krajevna skupnost Divača. Za svoje delo v okviru pravniških organizacij je bil imenovan za častnega člana Zveze društev pravnikov Sje in zaslužnega člana Zveze društev pravnikov v gosp. Sje, kar sta najvišji priznanji teh organizacij. – Psevdonimi in kratice: -žj-, -šk-, -dt-.

Prim.: Osebni podatki (pismo z dne 4. jul. 1988; I. Mihovilović, Pazinski memorijal 1970, 110, 111, 113; A. Vovko, ZČ 32/1978, 449–73; PDk 15. avg. 1981; N. Križnar, PrimSreč 5/1981, 320–21; Delo (KL) 12. okt. 1989; SBL IV, 964–65.

B. Mar.