Žiberna, Gregor (1855–1929)

Žiberna Gregor, jamar, v Divači r. 9. marca 1855 krojaču Janezu in Frančiški r. Malnaršič ter u. 17. febr. 1929. Bil je izučen klobasičar in prekajevalec. V mladosti sta z bratom Nacetom odprla v Trstu prvo slov. kavarno in zatem še delikateso, a kot zavedna Slov. prišla v konflikt z ital. iredentisti in bila izgnana. Ž. se je vrnil v r. kraj in se nastanil v hlevu pri bratu Francetu. Zaradi njegove nepazljivosti je prišlo do požara, iz katerega se je sicer rešil, vendar se v hudem mrazu prehladil, dobil pljučnico in ji podlegel. Bil je vaški posebnež in veseljak, ki je marsikoga pretental in dobil zato vzdevek Tentava. Stalne zaposlitve ni imel. Za plačilo je za muzeje in šole lovil gade in modrase, hkrati se je z veliko vnemo podajal v bližnje kraško podzemlje. 1884 je zaslovel z odkritjem prostorne Divaške jame (najprej imenovana Rudolfova jama). S sovaščanom Jakobom Rešaverjem je vso jamo raziskal, poimenoval posamezne kapnike in druge detajle s slov. imeni, ki pa so se večinoma izgubila iz spomina. 1885 je dala divaška občina nadelati v jami pota, namestiti vhodna vrata in jamo so začeli obiskovati domačini in štev. tujci. Ž. je bil čuvar jame in vodnik, saj je znal tudi nem. in ital. 1886 je občina sklenila najemno pogodbo za 10 let z avstr. turist. klubom na Dunaju, a sta jo 1890 razveljavila in jama je prišla v upravljanje planin. društva. Danes jama turistom ni dostopna, ker so 1943 Nemci razstrelili vhod, da ne bi imeli v njej zavetja partizani.

Ž. je bil izredno pogumen in spreten plezalec v kraška brezna. 16. sept. 1889 se je s pomočjo vitla spustil 190 m globoko po navpičnem breznu na dno bližnje Kačne jame ter dal tržaškemu jamarju Antonu Hankeju prve podatke o njej. Štiri leta kasneje je v dogovoru s trž. speleologom Josefom Marinitschem s še 4 domačini postavil od vhoda do dna Kačne jame lesene lestve, za kar so potrebovali 315 dni, ogromno napora in tveganja. Rad se je pridružil tudi odpravam tujih raziskovalcev našega podzemlja, zlasti z Dunaja in iz Trsta, zato ga večkrat omenja tuja speleološka literatura. - Prim.: R. Savnik, Acta carsologica, 1955, 14; J. Žiberna, SlovJ 1961, št. 48/9 (s sliko); isti, Divaški prag, 1981, 148–52; Naše jame, 1988 (suppl.), 188. Svk.

ŽIBERNA Gregor – Tentava, kraški jamar, r. 9. mar. 1855 v Divači pri Pikčevih krojaču Janezu in Frančiški Malnaršič v hiši po domače pri Škratljovih, ki je kot ena najstarejših v vasi zaščitena kot kraški spomenik, u. 17. febr. 1929 tam. Bil je izučen klobasičar in prekajevalec. V mladosti se je z bratom Nacetom odpravil v Trst, kjer sta odprla prvo slov. kavarno in prodajalno delikates. Ker sta se kot zavedna Slov. večkrat fizično spoprijela s tukajšnjimi iredentisti, sta bila za vedno izgnana iz Trsta. Nace se je menda izgubil na Dunaju, Gregor pa se je nastanil v hlevu brata Franceta v Divači, kjer se je v hudi zimi 1929 komaj rešil iz gorečega poslopja, nakar je zaradi pljučnice umrl. Takrat je zgorela tudi vpisna knjiga obiskovalcev Divaške jame. Kot vaški posebnež in veseljak je bil splošno znan pod imenom Tentava, ker je marsikoga pretental. Ni bil stalno zaposlen, lovil je gade in modrase ter jih proti primernemu plačilu nabavljal šolam in muzejem. Zelo rad se je odpravljal v bližnje kraške jame in brezna ter 1884 zaslovel, ko je našel prostorno kapniško Divaško jamo, sprva poimenovano po takratnem avstr. prestolonasledniku Rudolfu Habsburškem, ki je bil med prvimi obiskovalci. Ko je namreč divaška občina 1885 nadelala v njej pot in namestila vhodna vrata, je bila na ogled domačinom in tujcem. 1886 je občina sklenila za 10 let najemno pogodbo z avstr. turističnim klubom na Dunaju. Ker pa ji ta ni redno plačeval najemnine, jo je občina razveljavila. Poslej je jamo upravljalo SPD, varuh jame in hkrati vodnik po njej pa je bil ves čas Gr. Žiberna, ki se je izkazal tudi kot izredno spreten in pogumen plezalec v kraška brezna. Tako je sam preplezal domala prepadno 160 m globoko steno v Velikem dolu do dna Škocjanskih jam, se 16. sept. 1889 z vitlom spustil z naravnega mosta nad vhodom na dno 190 m globokega navpičnega brezna bližnje Kačne jame, kasneje pa je s še štirimi domačini postavil do dna tega brezna lestve, kar je zahtevalo 315 dni dela ter ogromno napora in tveganja. Ker se je udeleževal napornih odprav nem. in it. speleologov iz Trsta in z Dunaja v Kačno, Divaško, Kosovo jamo itd. v bližini Divače, ga omenja zlasti tujejezična speleološka literatura. Ko so Nemci razstrelili vhod v Divaško jamo 1944, da bi se vanjo ne zatekali partizani, je poslej nejamarjem nedostopna. Vendar je v bližnjem načrtu ureditev udobnega vhoda in s tem dostopna turistom. Po Gr. Žiberni se imenuje ulica v Divači, njegovo ime pa nosi tudi tukajšnje Jamarsko društvo. Na vaškem pokopališču je na njegovem grobu spomenik s slov. besedilom: »Slaven spomin možu, ki je prvi odkril tajnosti čarobne Divaške jame.«

Prim.: R. Savnik, Razvoj domače speleologije in nekatere njene aktualne naloge, Acta carsologica I, Lj. 1955; Isti, SBL IV, 964; Jožko Žiberna, Tentava – veliki kraški jamar, SlovJ 15. nov. 1961 s sl. ; Isti, Divaški prag, Lj. 1981, 148–52.

Svk.