Žgur, Fran (1866–1939)

Žgur Fran, pesnik, v Podragi pri Podnanosu r. 21. nov. 1866 trgovcu in gostilničarju Aleksandru ter Ivanki r. Kopatin in u. 11. febr. 1939. Po enorazrednici v dom. vasi je obiskoval šolo na Colu (učitelj Andrej Perne, gl. Zk 1914, 98; sošolec Ivo Trošt), v Gor. ok. 1878 nem. pripravnico, jo zaradi težav z matem. v 2. razr. zapustil. Ker je kazal slikarski talent, ga je dal oče v uk k S. Ogrinu na Vrhniko, kjer pa zaradi domotožja ni vzdržal. Od 1881 je delal v očetovi trgovini in jo pozneje nasledil. V zač. 1. svet. vojne je bil zaprt na lj. gradu in skoraj leto dni interniran v Mittergrabernu, v času ital. zasedbe Primorske pogosto (17-krat) zaprt zaradi slovenstva. – Hči Francka je bila por. s pesnikom Al. Gradnikom.

Prve pesmi je obj. 1893 v Drobt. in DS, nato so izhajale v A (1895–921), E (1900–26), KGM (1927–40), V (1900–7) in Zk (1900–24), občasno tudi drugod. Več hkrati jih je izšlo v 25. zv. (1902) in 31. zv. (1906) Gabrščkove Knjižnice za mladino. V edini samost. zbirki Pomladančki (1923; ocene: F. Bevk, M 1923, 467–8; R. Rehar, Tabor 1923, št. 198; I. Trošt, UT 1924, št. 12), do katere je prišlo šele po 18 letih, je zaokrožil svoj pesn. svet z močnejšim poudarkom na liriki, povezani z dom. pokrajino pod Nanosom, z naravnimi in kult. znamenitostmi, nevsiljivo prehajajoč v pesem za otroke. Slednja je neposredna, igriva, sveža, zato prišla v izbore otroške poezije (npr. Malčki in palčki, 1921; Pesmi za otroke, 1963). – Ž-jeve pesmi (več kot 400 enot) kažejo večje ali manjše vplive O. Župančiča in J. Murna, a tudi daljne odmeve F. Levstika in F. Gestrina. Motivno in oblikovno so uglašene z dobo, včasih se pojavi kak aktualen motiv (npr. ruska vojna v Mandžuriji), nemalo je priložnostnih (zgod. dogodki, razl. osebnosti) ali razmišljujočih, predvsem pa črpa izpoved »vipavskega slavčka« iz narave in okolja dom. pokrajine; ta je tudi najgloblja in najbolj neposredna. Sodi med prve zavestne oblikovalce mladin. poezije, ki je skoraj opustila utilitarne cilje.

Med literarna srečanja, ki so vplivala na nastanek Ž-jeve poezije, sodi vsaj dvakratno bivanje pesnika J. Murna v Podragi (1895?, 1897, 1900), kjer je bil gost poslanca Ivana Božiča; od vzdevka Ž-jeve hiše »pri Sandrovih« si je baje Murn privzel psevd. Aleksandrov (gl. Ž. – F. Bevku, KGM 1930, 65–70; Murn, ZbD II, 395–6). Veliko sta tovariševala (tam nastala Murnova Vlahi), Murn mu je odkrival rusko poezijo in verj. tudi vplival na Ž-jevo motiviko (narava, kmečki svet, otroška poezija). – Štev. Ž-jeve pesmi so uglasbili mdr. E. Adamič (Ciganska, Jurjevanje, Molitev), E. Hochreiter (Divji mož), P. Kalan (Dve uspavanki, Zazibalka), M. Kogoj (April, Cicifuj), S. Osterc (Uspavančica), K. Pahor (Vipavska), M. Pirnik (Cicifuj, Šaljivka, Uspavančica), S. Premrl (Kaj pa to?), M. Železnik (Večer). Izšle so v razl. glasbenih izdajah (gl. NUK, glasb. zbirka). – Nekaj pesmi je Ž. prev. v sloven. (npr. A. S. Puškin, Jutro, Zk 1917; Li Tai Po, Rdeči cvet, E 1925, št. 88), več slov. pesnikov pa v nem., med njimi A. Aškerca, S. Gregorčiča, S. Jenka, Murna, Župančiča, vendar je vse ostalo v rkp (NUK, Ms 24/81). Poleg poezije slovan. narodov, zlasti ruske, je bila Ž-ju močno pri srcu nemška, saj je znal mdr. na izust vso zbirko Das Buch der Lieder H. Heineja. – Pozneje je rad slikal in bi po sodbi sodobnikov utegnil tudi na tem področju uspeti, saj o tem pričajo ohranjene »slike iz tiste dobe in poznejših let« (Istra, Zgb 1939, št. 8).

Psevd.: Salus, Srpoš, Vneslav. - Prim.: osebni podatki; pismo hčere Francke por. Gradnik, 1968 (M. Brecelj, Gor.); Bibl JLZ 7; J. Murn, ZbD I–II; J. Jurca, E 1926, št. 290; F. Bevk, M 1936, 448–50 (s sliko); ob smrti 1939: Večernik št. 36; R. Rehar, ib. št. 52; Ant. Frinta, Slovanský přehled 108; Slov. list, B. Aires, št. 113; – F. Bevk, KGM 1940, 21–2 (s sliko); A. Debeljak, Um 1943/4, 104; M. Boršnik, Pogovori s pesnikom Gradnikom, 1954, 109; Č. Šinkovec, Obzornik 1955, 59–61 (s sliko); M. Brecelj, KGMD 1969, 96–8. Brj.

ŽGUR Fran, pesnik, r. 21. nov. 1866 v Podragi pri Podnanosu, u. 11. febr. 1939 tam. Oče Aleksander, mati Ivanka Kopatin, oba iz Št. Vida (Podnanos) sta prišla v Podrago in odprla trgovino in gostilno. Ni še dovršil domače enorazrednice, ko je na očetovo željo odšel na »višjo« šolo na Col; »višjo« zato, ker je Col na hribu, Podraga pa v dolini. Učitelj mu je bil Andrej Perne, strog, a blag mož, mladinski pisatelj in skladatelj (PSBL II, 623). S Cola je odšel na gor. nem. pripravnico, nato na realko, toda že v drugem razr. je dal ob koncu šol. leta šoli slovo zaradi nezadostne ocene v matem. Nato ga je poslal oče na Vrhniko k slikarju Simonu Ogrincu. Ž. je imel slikarski talent, o čemer priča zbirka slik iz tiste dobe in poznejših let. Toda premagalo ga je domotožje, da je kar peš odšel domov. Žgurjevi so imeli trgovino, gostilno in nekaj posestva, toda Fran je bil mehka, lirična duša. Sam pravi: »Ko sem ostal doma in sem dan za dnem ždel v trgovini, sem imel dovolj časa za branje. Naša lepa knjiga mi je bila edino razvedrilo in duševni užitek v vaški enoličnosti.« V tem okolju je ostal vse življenje. V 38. letu starosti se je poročil s Francko Škapinovo z Vrabč. V začetku prve svet. vojne so ga internirali v Mittergrabern na Niž. Avstrijskem, kjer je ostal v taborišču skoraj leto dni. Na poti tja so ga zaprli na lj. gradu, kjer so že bili Cankar idr. Po vojni je moral zaradi ljubezni do slov. naroda veliko pretrpeti, saj je bil 17–krat zaprt. Kljub temu pa je ostal večni idealist. – Ž. je bil rojen pesnik, odločilen vpliv nanj pa je imel Josip Murn, ki je prišel iskat zdravja v Ž-jev domači kraj, prvič 1895. Pri hiši se je po domače reklo »Pri Aleksandrovih« po gospodarju Aleksandru in Murnu je bilo ime tako všeč, da je po njem izbral svoje pesniško ime »Aleksandrov«. Tu je napisal Murn več najlepših pesmi, med njimi znamenite Vlahe. Ž. je svetoval, naj bere Koljcova, da bo zvedel in dognal, kaj je lepota. Sam mu je iz Lj. poslal Koljcova, ki ga je Ž. začel brati v rus. izvirniku. – Fr. Bevk takole opisuje Ž. : »Majhen, sivolas, ves mož, a obenem ves otrok, ki se ni sramoval svojega srca. Tihi oboževalec lepote, ob kateri je pozabljal na svet okoli sebe. Med vsemi mu je bil najljubši spomin na Murna.« Recitiral mu je na pamet Murnove pesmi, pesem za pesmijo, nekatere celo v nemščini, ki jih je Ž. sam prevedel. – Ž. je objavljal pesmi vsepovsod, prvi dve šele 1893 v DS in Drobtinicah. Sledili so: Vrtec, Angelček, Zvonček, Slovenka, Jadranka, trž. E, KolGM, Slovan, Mladinski list, Slov. dom, UT, Bogoljub, Istra, M, NG, Jugoslovan idr. Ob odkritju prešernovega spomenika v Lj. je napisal pesem Prešernus podpisom Salus (izšla v Slovanu). Večje število pesmi v izborih pa je izdal: 1902 v 25. zv. Gabrščkove Knjižnice za mladino (8 pesmi); 1906 v 31. zv. iste zbirke Semena padajo, podnaslov Otroške pesmi (29 pesmi); 1923 v založbi Narodne knjigarne v Gor. Pomladančki (74 pesmi), ki jih je z risbami opremil Avg. Černigoj. Na prvi str. je Ž. napisal: »Te pesmice posvečujem slavnemu junaku Cicibanu.« - Mar. Brecelj je o pesmih zapisal: »Pesniški svet vipavskega slavčka je svet tihega, svetlega, radostnega vaškega sveta. Zlitje z naravo je tolikšno in tako neposredno, da je skoraj ni pesmi, v kateri bi narava ne nastopala. Njegova pesem je polna vsega: pomladnih dni, kmetov na njivi, sonca, škrjančkov, oblakov, hrastov, zvonov, žit, prepelic. Skladnost oblike in vsebine, pristno občutje, neposrednost in topla domačnost pa preveva tiste Žgurjeve pesmice, ki so istočasno vezane na naravo ali pa čisto točno postavljene v njegovo pokrajino. Rahla senca domotožja, neizpolnjenih želja, anakreontskih občutkov pa se drži nekaterih drugih pesmi, ki so deloma razmišljujoče.« – Ž. je objavil skoraj 400 pesmi, veliko pa jih je ostalo v zapuščini, prav tako prevodov. Več njegovih pesmi so uglasbili. – Psevd. : Vnéslav, Frigidus, Salus.

Prim.: Osebni arh. ; Fr. Bevk, Pri pesniku F. Ž., M 1936, 448–50 s sl. in 4 pesmi; Mar. Brecelj, Vipavski slavček pesnik F. Ž. (1866–1939), KolGMD 1969, 96–98; SBL IV, 963–64.

M. Pah.