Žgur, Fran (1866–1939)

Žgur Fran, pesnik, v Podragi pri Podnanosu r. 21. nov. 1866 trgovcu in gostilničarju Aleksandru ter Ivanki r. Kopatin in u. 11. febr. 1939. Po enorazrednici v dom. vasi je obiskoval šolo na Colu (učitelj Andrej Perne, gl. Zk 1914, 98; sošolec Ivo Trošt), v Gor. ok. 1878 nem. pripravnico, jo zaradi težav z matem. v 2. razr. zapustil. Ker je kazal slikarski talent, ga je dal oče v uk k S. Ogrinu na Vrhniko, kjer pa zaradi domotožja ni vzdržal. Od 1881 je delal v očetovi trgovini in jo pozneje nasledil. V zač. 1. svet. vojne je bil zaprt na lj. gradu in skoraj leto dni interniran v Mittergrabernu, v času ital. zasedbe Primorske pogosto (17-krat) zaprt zaradi slovenstva. – Hči Francka je bila por. s pesnikom Al. Gradnikom.

Prve pesmi je obj. 1893 v Drobt. in DS, nato so izhajale v A (1895–921), E (1900–26), KGM (1927–40), V (1900–7) in Zk (1900–24), občasno tudi drugod. Več hkrati jih je izšlo v 25. zv. (1902) in 31. zv. (1906) Gabrščkove Knjižnice za mladino. V edini samost. zbirki Pomladančki (1923; ocene: F. Bevk, M 1923, 467–8; R. Rehar, Tabor 1923, št. 198; I. Trošt, UT 1924, št. 12), do katere je prišlo šele po 18 letih, je zaokrožil svoj pesn. svet z močnejšim poudarkom na liriki, povezani z dom. pokrajino pod Nanosom, z naravnimi in kult. znamenitostmi, nevsiljivo prehajajoč v pesem za otroke. Slednja je neposredna, igriva, sveža, zato prišla v izbore otroške poezije (npr. Malčki in palčki, 1921; Pesmi za otroke, 1963). – Ž-jeve pesmi (več kot 400 enot) kažejo večje ali manjše vplive O. Župančiča in J. Murna, a tudi daljne odmeve F. Levstika in F. Gestrina. Motivno in oblikovno so uglašene z dobo, včasih se pojavi kak aktualen motiv (npr. ruska vojna v Mandžuriji), nemalo je priložnostnih (zgod. dogodki, razl. osebnosti) ali razmišljujočih, predvsem pa črpa izpoved »vipavskega slavčka« iz narave in okolja dom. pokrajine; ta je tudi najgloblja in najbolj neposredna. Sodi med prve zavestne oblikovalce mladin. poezije, ki je skoraj opustila utilitarne cilje.

Med literarna srečanja, ki so vplivala na nastanek Ž-jeve poezije, sodi vsaj dvakratno bivanje pesnika J. Murna v Podragi (1895?, 1897, 1900), kjer je bil gost poslanca Ivana Božiča; od vzdevka Ž-jeve hiše »pri Sandrovih« si je baje Murn privzel psevd. Aleksandrov (gl. Ž. – F. Bevku, KGM 1930, 65–70; Murn, ZbD II, 395–6). Veliko sta tovariševala (tam nastala Murnova Vlahi), Murn mu je odkrival rusko poezijo in verj. tudi vplival na Ž-jevo motiviko (narava, kmečki svet, otroška poezija). – Štev. Ž-jeve pesmi so uglasbili mdr. E. Adamič (Ciganska, Jurjevanje, Molitev), E. Hochreiter (Divji mož), P. Kalan (Dve uspavanki, Zazibalka), M. Kogoj (April, Cicifuj), S. Osterc (Uspavančica), K. Pahor (Vipavska), M. Pirnik (Cicifuj, Šaljivka, Uspavančica), S. Premrl (Kaj pa to?), M. Železnik (Večer). Izšle so v razl. glasbenih izdajah (gl. NUK, glasb. zbirka). – Nekaj pesmi je Ž. prev. v sloven. (npr. A. S. Puškin, Jutro, Zk 1917; Li Tai Po, Rdeči cvet, E 1925, št. 88), več slov. pesnikov pa v nem., med njimi A. Aškerca, S. Gregorčiča, S. Jenka, Murna, Župančiča, vendar je vse ostalo v rkp (NUK, Ms 24/81). Poleg poezije slovan. narodov, zlasti ruske, je bila Ž-ju močno pri srcu nemška, saj je znal mdr. na izust vso zbirko Das Buch der Lieder H. Heineja. – Pozneje je rad slikal in bi po sodbi sodobnikov utegnil tudi na tem področju uspeti, saj o tem pričajo ohranjene »slike iz tiste dobe in poznejših let« (Istra, Zgb 1939, št. 8).

Psevd.: Salus, Srpoš, Vneslav. - Prim.: osebni podatki; pismo hčere Francke por. Gradnik, 1968 (M. Brecelj, Gor.); Bibl JLZ 7; J. Murn, ZbD I–II; J. Jurca, E 1926, št. 290; F. Bevk, M 1936, 448–50 (s sliko); ob smrti 1939: Večernik št. 36; R. Rehar, ib. št. 52; Ant. Frinta, Slovanský přehled 108; Slov. list, B. Aires, št. 113; – F. Bevk, KGM 1940, 21–2 (s sliko); A. Debeljak, Um 1943/4, 104; M. Boršnik, Pogovori s pesnikom Gradnikom, 1954, 109; Č. Šinkovec, Obzornik 1955, 59–61 (s sliko); M. Brecelj, KGMD 1969, 96–8. Brj.