ŽGUR Anton, duhovnik in nabožni pisec, r. 20. jun. (ne 26.
sept., kakor v SBL IV, 963, prim. Lib. Bapt. Sv. Vid pri Vipavi, Tom. VI.) 1845 v
Podragi pri Št. Vidu pri Vipavi (sedaj Podnanos) »pri Andrejcovih« četrtposestniku
Antonu in Tereziji Trošt kot prvorojeni sedmih otrok, krstil ga je še istega dne
krajevni vikar Matija Vertovec (Vertouz) (PSBL IV, 191–94), u. 24. avg. 1908 na
Brezovici pri Lj., kjer tudi pokopan. Po osnovnem šolanju v domačem Št. Vidu,
kamor je Podraga šolsko spadala do 1863 (prim. Postojinsko okrajno glavarstvo,
str. 189), je v letih 1857–65 obiskoval gimn. v Gorici, nato je vstopil v goriško
bogoslovje, vendar je zadnji letnik teologije 1869–70 dovršil v Lj. in bil istotam
19. jul. 1870 posvečen v duhovnika. Kaplan je bil najprej v Postojni 1870–72, na
Raki 1872–78, v Trnovem pri Ilir. Bistrici 1878–80, nato samostojni župnik na
Premu 1880–84, odtod župnik v Loškem Potoku 1884–87, nato na Ledinah pri Idriji
1887–90, v Beli Cerkvi 1890–99, v Hrenovicah 1899–1904, končno od 1904 dalje na
Brezovici pri Lj. – Kot dijak-osmošolec je Ž. v drugi polovici leta 1865 skušal s
prireditvijo, ki pa ni našla pravega odziva, vzdramiti vaščane Podrage za
ustanovitev vaške čitalnice. Naslednje leto je vendarle v Podragi zaživela ena
prvih podeželskih čitalnic na Slov. Narodno-kmetiška bukvarnica, ki je že v
začetku imela 130 knjig. Kar dve leti so morali čakati na uradno potrditev (18.
febr. 1868) in 19. apr. 1868 je bila čitalnica slovesno odprta z govorom K.
Lavriča (PSBL II, 255–59). Med ustanovitelji je na prvem mestu imenovan A. Žgur
(prim. Letopis Slov. Matice 1869; S 1865, št. 73, 78; N 1865, str. 154, 298–99;
1868, str. 113, 144, 150–51). – Kot župnik je tako v Hrenovicah kakor na Brezovici
ustanovil mlekarski zadrugi, tudi sicer je veliko gradil in obnavljal cerkvene in
prebendne stavbe. – Manjše prispevke in dopise je začel objavljati 1865, in sicer
Svarilne in podučne črtice ipavskim gospodarjem in tudi vsim
drugim kmetovavcem (N 1865, št. 4); O ovčereji (N
1865, št. 6); Rožje-dober gnoj (N 1865, št. 9); Iz vipavske doline (N 1865, št. 33); Besedica ipavskim in obče vinorejcam (N 1865, št. 36); O gospodarskih zadevah kaj – iz Podrage na Vipavskem (S 1865, št. 73);
Cesarjev manifest – slovenščina, iz Podrage na Vip. (S
1865, št. 78). – V polit. in liter. pogledu je bil Staroslovenec, kar ga pa ni
oviralo, da bi ne bil iskren prijatelj I. Tavčarja. Tako je kot nabožni pisec
priredil tri knjige šmarnic. Kot kaplan na Raki je po A. Kerschbaumerju 1874 izdal
šmarnice Marija – mati dobrega sveta, tradicionalno nabožno
knjigo, v kateri je Tavčar (na počitnicah na Raki) sodeloval pri oblikovanju
zgodb, ki pa niso izvirne, temveč posnete po tuji liter. (prim. Bg 1942, 210; I.
Tavčar ZbD II, 1952, 402-06, tudi Iz. Cankar, Obiski, 1920, 146 sl.). Kot župnik
na Premu je 1886 po Marien Prediger izdal druge šmarnice Marija
– moja kraljica, pisane sicer v slovnično pravilnem jeziku, a z nemškim
kovom in v precej abstraktnem slogu (prim Bg 1942, 210; LZ 1886, 311-12; D Past
1886, 356). Kot župnik v Beli Cerkvi je po Petru Joh. Beckxu izdal tretje šmarnice
Marija Devica – majnikova kraljica v slogu, ki se
naslanja na nem. izvirnik in v neenotnem konceptu (prim D Past 1897, 116–17). Na
Brezovici je za leto 1908 pripravil četrte šmarnice pod naslovom Cvetlični Marijin vrt, vendar so ostale v rokopisu.
Prim.: Lib Bapt Tom VI., 1843–1873 župnije Št. Vid pri
Vipavi; Družinska knjiga – Status Sv. Vid pri Vipavi 1854–82: Podraga št. 47; Žgur
A., SBL IV, 963; Catalogus cleri Lab 1909, 189; Glaser III, 34, IV, 276, 300; Moh.
bibliografija str. 50 (1896), 98, 233; P. Bohinjec, KMD 1897, 26; J. Novak, Zgod.
brezoviške župnije, 170–71; S 1908, št. 194 in 198; J. Kragl, Bg 1942, 210; B.
Marušič, PrimN 1968, št. 22 in ŽČ 1969, 20.
Kralj
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine