Žgur, Anton (1845–1908)

Žgur Anton, nabožni pisec, r. 26. sept. (ne 20. jun.) 1845 v Podragi pri Podnanosu kmetu Antonu in Tereziji r. Trošt, u. 24. avg. 1908 na Brezovici pri Ljubljani. Gimn. je 1857–65 obiskoval v Gor., teologijo štud. tu in 1869–70 v Lj., bil 1870 ord. Kaplan je bil 1870–2 v Postojni, 1872–6 na Raki, 1876–8 v Hrenovicah, 1878–80 na Premu, tu poslej do 1884 župnik, nato 1884–7 v Loškem Potoku, 1887–90 na Ledinah pri Idriji, 1890–9 v Beli Cerkvi, 1899–904 v Hrenovicah in od 1904 dalje na Brezovici pri Lj. – Na Ž-evo pobudo (S 1865, št. 89; N 1866, 154, 298–9) je bila v Podragi ustanovljena Narodno-kmetiška bukvarnica, ena prvih podežel. čitalnic na Slov.; pravila so bila odobrena šele 18. febr. 1868 (gl. N 1868, 86). V Hrenovicah in na Brezovici je ustanovil mlekarski zadrugi. – Manjše prispevke in dopise je začel obj. 1865 v N (št. 4, 6, 9, 33, 34, 36) in clc S (št. 73, 78), priredil pa iz nem. tri knjige šmarnic: Mati dobrega sveta, po A. Kerschbaumerju (1874; pomagal mu I. Tavčar, ko je hodil na počitnice na Rako, gl. ZbD II, 1952, 402–6); Marija moja kraljica, po »Marien Prediger« (1886; oceni: LZ 1886, 311–2; DPast 1886, 356); Marija Devica majnikova kraljica, po Petru Joh. Beckxu (1986; oc. DPast 1897, 116–7); Cvetlični Marijin vrt je ostal v rkp. – Psevd.: A. Ž. - Prim.: r. matice Podnanos (ŠkALj); Glaser III, 34; IV, 276, 300; Moh Bibl; P. Bohinjec, KMD 1897, 26; J. Novak, Zgod. brezoviške župnije, 1907, 170–1; S 1908, št. 194, 198; J. Kragl, Bg 1942, 210; J. Trdina, ZbD XII, 1959, 60, 495; B. Marušič, Primor. novice 1968, št. 22; isti, ZČ 1969, 20. Lc.

ŽGUR Anton, duhovnik in nabožni pisec, r. 20. jun. (ne 26. sept., kakor v SBL IV, 963, prim. Lib. Bapt. Sv. Vid pri Vipavi, Tom. VI.) 1845 v Podragi pri Št. Vidu pri Vipavi (sedaj Podnanos) »pri Andrejcovih« četrtposestniku Antonu in Tereziji Trošt kot prvorojeni sedmih otrok, krstil ga je še istega dne krajevni vikar Matija Vertovec (Vertouz) (PSBL IV, 191–94), u. 24. avg. 1908 na Brezovici pri Lj., kjer tudi pokopan. Po osnovnem šolanju v domačem Št. Vidu, kamor je Podraga šolsko spadala do 1863 (prim. Postojinsko okrajno glavarstvo, str. 189), je v letih 1857–65 obiskoval gimn. v Gorici, nato je vstopil v goriško bogoslovje, vendar je zadnji letnik teologije 1869–70 dovršil v Lj. in bil istotam 19. jul. 1870 posvečen v duhovnika. Kaplan je bil najprej v Postojni 1870–72, na Raki 1872–78, v Trnovem pri Ilir. Bistrici 1878–80, nato samostojni župnik na Premu 1880–84, odtod župnik v Loškem Potoku 1884–87, nato na Ledinah pri Idriji 1887–90, v Beli Cerkvi 1890–99, v Hrenovicah 1899–1904, končno od 1904 dalje na Brezovici pri Lj. – Kot dijak-osmošolec je Ž. v drugi polovici leta 1865 skušal s prireditvijo, ki pa ni našla pravega odziva, vzdramiti vaščane Podrage za ustanovitev vaške čitalnice. Naslednje leto je vendarle v Podragi zaživela ena prvih podeželskih čitalnic na Slov. Narodno-kmetiška bukvarnica, ki je že v začetku imela 130 knjig. Kar dve leti so morali čakati na uradno potrditev (18. febr. 1868) in 19. apr. 1868 je bila čitalnica slovesno odprta z govorom K. Lavriča (PSBL II, 255–59). Med ustanovitelji je na prvem mestu imenovan A. Žgur (prim. Letopis Slov. Matice 1869; S 1865, št. 73, 78; N 1865, str. 154, 298–99; 1868, str. 113, 144, 150–51). – Kot župnik je tako v Hrenovicah kakor na Brezovici ustanovil mlekarski zadrugi, tudi sicer je veliko gradil in obnavljal cerkvene in prebendne stavbe. – Manjše prispevke in dopise je začel objavljati 1865, in sicer Svarilne in podučne črtice ipavskim gospodarjem in tudi vsim drugim kmetovavcem (N 1865, št. 4); O ovčereji (N 1865, št. 6); Rožje-dober gnoj (N 1865, št. 9); Iz vipavske doline (N 1865, št. 33); Besedica ipavskim in obče vinorejcam (N 1865, št. 36); O gospodarskih zadevah kaj – iz Podrage na Vipavskem (S 1865, št. 73); Cesarjev manifest – slovenščina, iz Podrage na Vip. (S 1865, št. 78). – V polit. in liter. pogledu je bil Staroslovenec, kar ga pa ni oviralo, da bi ne bil iskren prijatelj I. Tavčarja. Tako je kot nabožni pisec priredil tri knjige šmarnic. Kot kaplan na Raki je po A. Kerschbaumerju 1874 izdal šmarnice Marija – mati dobrega sveta, tradicionalno nabožno knjigo, v kateri je Tavčar (na počitnicah na Raki) sodeloval pri oblikovanju zgodb, ki pa niso izvirne, temveč posnete po tuji liter. (prim. Bg 1942, 210; I. Tavčar ZbD II, 1952, 402-06, tudi Iz. Cankar, Obiski, 1920, 146 sl.). Kot župnik na Premu je 1886 po Marien Prediger izdal druge šmarnice Marija – moja kraljica, pisane sicer v slovnično pravilnem jeziku, a z nemškim kovom in v precej abstraktnem slogu (prim Bg 1942, 210; LZ 1886, 311-12; D Past 1886, 356). Kot župnik v Beli Cerkvi je po Petru Joh. Beckxu izdal tretje šmarnice Marija Devica – majnikova kraljica v slogu, ki se naslanja na nem. izvirnik in v neenotnem konceptu (prim D Past 1897, 116–17). Na Brezovici je za leto 1908 pripravil četrte šmarnice pod naslovom Cvetlični Marijin vrt, vendar so ostale v rokopisu.

Prim.: Lib Bapt Tom VI., 1843–1873 župnije Št. Vid pri Vipavi; Družinska knjiga – Status Sv. Vid pri Vipavi 1854–82: Podraga št. 47; Žgur A., SBL IV, 963; Catalogus cleri Lab 1909, 189; Glaser III, 34, IV, 276, 300; Moh. bibliografija str. 50 (1896), 98, 233; P. Bohinjec, KMD 1897, 26; J. Novak, Zgod. brezoviške župnije, 170–71; S 1908, št. 194 in 198; J. Kragl, Bg 1942, 210; B. Marušič, PrimN 1968, št. 22 in ŽČ 1969, 20.

Kralj