Žgur, Adela (1909–1992)

Žgur Adela, germanistka, r. 22. okt. 1909 v Komnu orožniškemu naredniku Francu in Ljudmili r. Šturm, živi v Ljubljani. Po osn. šoli v Borovljah na Kor., na Proseku in v Trstu je 1920–8 obiskovala klas. gimn. v Kranju, 1928–32 štud. germanistiko na Univ. v Lj., 1932 dipl. iz nem. in 1950 iz angl. kot dodatnega glavnega predmeta; 1935 je opravila prof. izpit iz nem. Učila je 1933–6 na II. realni gimn. in učiteljišču v Lj., 1936–7 na gimn. v Mur. Soboti, 1937–9 na realni gimn. v Mrbu, 1939–47 in 1948/9 na ženski realni gimn. v Lj.; maja 1943 je bila v lj. in tržaškem zaporu. 1945–6 je pomagala kot prev. pri pripravah na mirovno konferenco v Parizu. 1947–8 je bila delegat Jsl rdečega križa v britanski coni v Avstriji za repatriacijo jsl otrok, 1949–50 inšpektorica za tuje jezike pri Min. za prosveto LRS. Nov. 1950 je postala lektorica nem. jezika na Fil. fak., 1960 višja predavateljica, 1975 je napredovala v naziv prof. višje šole, 1977 upok. 1947–51 in 1954–5 je predavala angl. in nem. tudi na Ekon. fak., 1952–8 angl. na tečajih Ljud. univ., bila izpraševalec na strok. izpitih za prof. srednjih šol, na izpitih muzejsko–konzervatorske, arhivske in bibliot. stroke. – Strok. se je izpopolnjevala (večinoma v počitn. času) 1936 na Goethe-Inst. v Münchnu, 1939 kot štipendistka British Councila na univ. v Cambridgeu in 1950 v Liverpoolu, okt. 1951–marec 1952 ustanove Carnegie Endowment for Intern. Peace v ZDA ter 1964 in 1965 Ges. f. Literatur pri univ. na Dunaju, študirala 1955 v Münchnu in Stuttgartu, april–maj 1970 pa v Göttingenu.

Priredila je prve učbenike za pouk angl. na slov. srednjih šolah: Angleška vadnica I (1945, z Elizo Skalický in Sonjo Pestotnik), II (1947, z E. Skalický in Mileno Kos), III (1950, z E. Skalický), ki so jih veliko ponat. Skripta za študente: Deutsche Grammatik, Morphologie (1953), Deutsche Grammatik, Syntax (1956), Izbor novejših nem. liter. tekstov (1963, z Melito Počkar) in Izbor nem. tekstov za berilo in konverzacijo (1963, 1972), Nemška slovnica oz. Deutsche Grammatik (1958, predelano 1962 in 1973, več ponatisov). Obj. je nekaj člankov v NRazgl (1952), Roditeljskem listu (1938/9), SodP (1951–2), Yugoslav rewiev (N. York 1952), Vestniku Društva za mod. tuje jezike SRS (1965, 1970). Veliko je prevajala strok. besedila v nem. in angl., mdr.: M. Zadnikar, Umetnostni spomeniki v Pomurju (1960, angl. in nem.); isti, Hrastovlje (1973, nem.); isti, Die gotische Kirche von Pleterje (1985, tudi angl.); Janez Dular, Halštatska keramika v Sji (1982); Z. Kujundžić, Poetovijske nekropole (1982); S. Brodar, Potočka zijalka … (1983); Ks. Rozman, Die Kirche d. hl. Johannes in Bohinj (1984); B. Teržan, Most na Soči … II (1985); S. Ciglenečki, Höhenbefestigungen aus d. Zeit vom 3.–6. Jh. in Ostalpenraum (1987), štev. povzetke v knj. in razpravah (npr. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sji 1987).

Prim.: osebni podatki; Moder, SLNP; ULj, ULj II in III/1. – Slika: arhiv SBL. Snk.

ŽGUR Adela, prof. germanistka, prevajalka, r. 22. okt. 1909 v Komnu na Krasu, u. 3. avg. 1992 v Lj. Oče Franc, orožniški narednik, mati Ljudmila Šturm, gospodinja. Osn. š. 1915 do 1920 zaradi pogostih očetovih premestitev v Borovljah na Kor., na Proseku (Trst) in v Trstu. Klas. gimn. v Kranju 1920–28 z maturo. 1928 se je vpisala na U. v Lj., german. na Filoz. fak., kjer je 1932 diplomirala iz nem. jezika. Poučevala je 1933–36 na II. real. gimn. in učiteljišču v Lj., kjer je 1935 opravila strok. prof. izpit iz nem.; 1936–37 je poučevala na gimn. v Murski Soboti, potem dve leti, 1937–39, na realni gimn. v Mrbu, od 1939–47 na ženski real. gimn. v Lj., in spet 1948–49, po enoletni prekinitvi, ko je bila delegatka Jsl. Rdečega križa v britanski coni v Avstriji, kjer ji je bila poverjena skrb za repatriacijo jsl. otrok (1947–48). L. 1949–50 je bila inšpektorica za tuje jezike pri Min. za prosv. LRS v Lj. – 1950 je diplomirala na Filoz. fak. v Lj. še iz angl. kot dodatnega glavnega predmeta. Še istega leta (1950) je postala lektorica nem. jez. na Filoz. fak. v Lj., 1960 višja predavateljica, 1975 pa je dobila naziv prof. višje šole. Na U je ostala do upokojitve 1977. Medtem je predavala angl. in nem. tudi na Ekon. fak. (1954–55) in angl. na tečajih Delav. univ. v Lj. Večkrat je bila izpraševalec na strok. izpitih za prof. sred. šol, na izpitih muzejsko-konservatorske, arhivske in bibliotekarske stroke. Vseskozi je skrbela za svoje strok. izpopolnjevanje, 1936 poleti na Goethe-Inst. v Münchnu, 1939 kot štipendistka British Cornicila na univ. v Cambridgeu, 1950 pa v Liverpoolu. Od okt. 1951 do mar. 1952 se je s štipendijo ustanove Carnegie Endowment for Intern. Peace izpopolnjevala v ZDA, 1964–65 Ges. f. Literatur pri univ. na Dunaju, 1955 v Münchnu in Stuttgartu, 1970 dva meseca v Göttingenu. – Veliko svojih sposobnosti je Ž. posvetila pripravi in priredbi učbenikov za angl. in nem. jezik. Že 1945 je skupaj z Elizo Skalicky in Sonjo Pestotnik sestavila prvo Angleško vadnico I, 1947 skupaj z E. Skalicky in Mileno Kos Angleško vadnico II in 1950 spet z E. Skalicky III. del Angl. vadnice, ki je doživela mnogo ponatisov. Na univ. je pripravljala skripta za študente nem. jez., med temi so: Deutsche Grammatik, Morphologie (1953), Deutsche Grammatik, Syntaks (1956), nato enotno Deutsche Grammatik, (1958), ki je bila dvakrat predelana, 1962 in 1973, in je doživela več ponatisov. Vsi njeni učbeniki so vedno znova dobivali visoke strok. ocene. Skupaj z Melito Počkar je 1963 pripravila Izbor novejših nem. liter. tekstov in potem sama še Izbor nem. tekstov za berilo in konverzacijo (1963 in 1972). Napisala je več člankov, ki so izšli 1952 v NRazgl, 1951–52 v SodP, istega leta tudi v N. Yorku v Jugosl. reviji (Yugoslav rewiev), 1965 in 1970 v Vestniku društva za moder. tuje jezike SRS. Že prej, 1938–39 je objavljala v Roditeljskem listu. – Odlično obvladanje tujih jezikov jo je že zgodaj pripeljalo v prevajalske vrste. V letih 1945-46 je kot prevajalka sodelovala pri pripravah na mirovno konferenco v Parizu. Uveljavila se je tudi kot prevajalka strok. tekstov iz slov. v nem. in angl. M. Zadnikar, Umetnostni spomeniki v Pomurju, PZ 1960 so izšli v njenem nem. in angl. prevodu. MK je 1968 izdala Tatjane Bregant Ornamentiko na neolitski keramiki v Jsl. v njenem nem. prevodu (Das Ornament auf der neolitischen Keramik in Jugoslavien). Njene Freisinger Denkmaler (Brižinski spomeniki) je zdal 1968 Trofenik. Paola in Josip Korošec, Fundgut der Phalbausiedlungen bei Ig am Laibacher Moor (Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju) so izšle pri MK 1968. DZS je 1973 izdala v nem. prevodu Zadnikarjevo Hrastovlje, leto pozneje 1974 pa zal. PZ njegove Domanjševce. Vide Stare Kranj je Ž. prevedla v nem. 1980, Zilke Kujunžič Petovijske nekropole pa 1982. Istega leta je izšla Janeza Dularja Halštatska keramika v Sji. Tem so sledili prevodi: S. Brodar, Potočka zijalka ... (1983); Ks. Rozman, Die Kirche d. hl. Johannes in Bohinj (1984); B. Teržan, Most na Soči ...II (1985); Zadnikar, Die gotische Kirche von Pleterje (1985 v nem. in angl.); S. Ciglenečki, Höhenbefestigungen aus d. Zeit vom 3 bis 6 Jh. in Ostalpenraum (1987). Za celo vrsto knjig in razprav je napisala povzetke v nem. in angl. jeziku, med njimi npr. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sji 1987. Svoje strok. jezikovno znanje je Ž. vse do konca življenja izpopolnjevala in poglabljala, kar ji je omogočalo prevajanje še v visoki starosti. Odlikovala jo je natančnost in sposobnost prilagajanja razvoju jezikov, v katere je prevajala.

Prim.: SBL IV, 962–63; Moder, SLNP, 363; ULj, ULj II, ULj. IH/1.

LRS