Žgeč, Franjo (1896–1961)

Žgeč Franjo, pedagog, r. 11. apr. 1896 v Dornavi pri Ptuju kmetu Francu in Ani r. Frajnkovič, u. 31. avg. 1961 v Celju, pok. v Dornavi, kjer so mu 1976 odkrili doprsni kip, delo Viktorja Gojkoviča. Gimn. je obiskoval 1908–13 na Ptuju in v Mrbu, v 6. razr. apr. 1915 moral k vojakom in bil poslan na rusko fronto, od 6. jun. 1916 do 31. okt. 1918 bil v ruskem ujetništvu. Po vrnitvi v Mrb je do febr. 1919 spet služil vojake, nato i. l. maturiral in opravil dopolnilni izpit iz franc. Od jeseni 1919 je štud. slavistiko, franc. in pedagogiko na Fil. fak. v Lj., 1923 bil prom. z dis. Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda (1923 tudi knj.), zanjo prejel svetosavsko nagrado. Takoj nato je s franc. drž. štipendijo odšel v Pariz na Sorbono, delal v laboratoriju eksperim. pedagogike prof. Theod. Simona, navezal stike z znanimi pedagogi E. Claparédom, A. Ferriérjem in R. Dottrensom, se izpopolnjeval še v inšt. J. J. Rousseau v Ženevi. Okt. 1924 je nastopil službo učitelja na Prevaljah (do apr. 1925), bil 5 mesecev suplent na žen. učiteljišču v Mrbu, sept. 1925–nov. 1926 asist. na višji pedag. šoli v Zgbu, nov. 1926–okt. 1928 suplent na moškem učiteljišču in do jan. 1931 prof. na realni gimn. v Mrbu. 1931 so ga kazensko premestili na gimn. v Ptuj, 1934 v Celje. Med okupacijo je bil brezposeln in upok. Od okt. 1945 je spet učil eno leto na realni gimn. v Celju, poslej bolan in znova upok.

Med ujetništvom v Rusiji je spoznal revoluc. ideje in se pridružil KP. 1919 je organiziral KP na Ptuju in v bližnjih vaseh (Cvetkovci, Dornava, Polenšak, Spuhlja). V Lj. se je 1920 na univ. včlanil v društvo študentov-komunistov, kmalu preimenovano v Akad. društvo Vstajenje (v rokah SKOJ), bil njegov vodilni in najdelavnejši član. 1921 je s prof. K. Ozvaldom ustan. Akad. soc.-pedag. krožek (gl. PZ 1922, 61–5) in mu več let predsedoval. Krožek je 1922 ustan. še nekakšno delavsko ljud. visoko šolo oz. ljud. univ., ki je prirejala predavanja in debate. 1926/27 je bil med organizatorji gibanja za učiteljsko samoizobraževanje, pripravljal v ta namen tečaje. 1928 je bil izvoljen za preds. Pedag. centrale v Mrbu, 1928–30 sourejal revijo P (z A. Ostercem in E. Vrancem; gl. P 1938/9, 8, s sliko).

Poleg dis. Problemi vzgoje … (1923; oc. 1923: S. Rape, J št. 150; F. Terseglav, SMl 144; D. Kveder, P 1924, 57–67, 129–34), v kateri je poskušal na osnovi marksist. sociologije osvetliti družb. ozadje pedag. dela, je napisal tudi knj. Ali spolna vzgoja res ni potrebna? (1931; oc.: L. Zupanc, P 1930/1, 254–5; G. Šilih, ib. 318–20; 1931: S. Gogala, DS 276–9; M. Grafenauer, M 193; K. Ozvald, LZ 380–2; D. Vodnik, ŽS 158–9), v kateri je protestiral proti starim nazorom, z odkritim pisanjem prelomil s tabuji ter sprožil nekatere ostre kritike.

Pedag. in sociološke članke in razprave je obj. v PZ (npr. 1921: L. N. Tolstoj in njeg. filozofija o življenju; 1923: Nova pota do novih pedag. ciljev; 1925: Reforma učiteljske izobrazbe; 1926: Razvoj otroka v šol. dobi; 1928: V zagovor mladine; Idejni in prakt. program Pedag. centrale v Mrbu; 1929: Temelji učiteljske samoizobrazbe) in P (1921: Pijančevanje, družba in vzgoja; 1923: Nekaj misli o izobražev. najširših plasti …; 1927/8: Za delovno šolo; 1928/9: Vprašanje višje pedag. šole; 1929/30: Smer in organizacija samoizobr. dela za prih. leta; 1939/40: Naloga sod. vzgoje; 1940/1: In memoriam E. Claparéde), pisal še v LZ, Oja, Roditeljski list, UT in ŽS. Sociološka študija Haloze (Sd 1935, nedokončana) nakazuje nova pota pri proučevanju slov. vasi in razmer na podeželju. – Poudarjal je, da je treba ljudstvu dati več in višjo izobrazbo, našteval pota in sredstva. Zlasti učitelji bi morali biti čimbolj izobraženi in si prizadevati za izboljšanje soc. položaja revnejšega prebivalstva. Proučeval je otroka, njegovo ekon. in socialno okolje (Oja 1939). 1926 je mrb Pedag. centrala pripravila Ž-eve Popisnice o razvojnem stanju učencev; z njimi se je začelo obsežno in poglobljeno proučevanje otrokove duševnosti, higienskih, socialnih in gospodar. razmer, s čimer je želel ugotoviti otrokove razvojne stopnje. 1936 je sodeloval pri oblikovanju obrazca Anketna pola v življenju otrok oz. dijakov v dravski banovini. Kot učitelj je bil med dijaki zelo priljubljen (gl. črtico I. Potrča Profesor, Mlada pota 1952), zavzemal se za vzgojno reformo, učenčevo samostojnost, delavnost in ustvarjalnost, zagovarjal delovno šolo. V pedag. teorijo je večkrat vnašal socialistično pojmovanje, pobudil in organiziral induktivno delovno metodo, je začetnik pedag.-sociološkega raziskovanja pri nas.

Prim.: podatki sina Henrika (Celje); EJ; Pedagogijski leksikon, Zgb 1939; ob smrti 1961: V. M(odic), Celjski tednik št. 36 (s sliko); I. Šegula, NRazgl 497; A. Podjavoršek, PD št. 15 (s sliko); J. Potrč, Ptujski tednik št. 34 (s sliko); isti, SodP 161–3 (s sliko); M. Bergant, ib. 164–75; -er- (A. Žerjav), Večer št. 206; – D. Kermavner, Sd 1967, 1060, 1074; R. Ilec, izv. gimn. Ptuj, 1969, 161; A. Gojčič, ib. 1977, 32–7 (s sliko); Koal (A. Kopriva), Večer 1971, št. 232 (s sliko); S. Kremenšek, Slov. študentsko gibanje 1919–41, 1972; A. Gojčič, SodP 1976, 375–8; M. G(ajzer), Tednik (Ptuj) 1976, št. 33 (s sliko kipa); Martin Žgeč, ib.; J. Slodnjak, Večer 1976, št. 193; Slov. študenti v boju za nar. in socialno osvoboditev 1919–41, 1987, 42–7 (s sliko). – Upodobitev: Viktor Gojkovič, doprsni kip, 1976 (pred šolo v Dornavi). Hojan