Žgajnar, Janez (1935–)

Žgajnar Janez, agronom in zootehnik, v Ljubljani r. 19. marca 1935 kmetu Ivanu in Ani r. Zupanc ter tu živi. Po klas. gimn. v Lj. (mat. 1955) je tu štud. agronomijo in 1960 dipl. Prom. je bil z dis. Ein Beitrag zur Verwertung hoher Harnstoffmengen beim wachsenden Wiederkäuer (Göttingen 1969). 1960–4 je bil kmetij. referent in inšpektor občine Grosuplje. Nato je bil na Biot. fak. izvoljen v nazive: 1964 honor. in 1969 redni asistent, 1975 docent, 1980 izr. in 1985 redni prof. Prehrano živali predava na fak., na podipl. študiju agronomije in veterine ter na študij. tečajih ob delu. Specializacijo iz prehrane živali je opravil 1966–9 na Max Planck Institutu (Mariensee, ZRN). Aktivno se udeležuje strok. in znanstv. posvetovanj (referati obj. v kongr. zbornikih), mdr.: Bled 1972, Novi Sad 1972 in 1975, Dunaj 1973, Portorož 1973 in 1975, Radenci 1978, Lj. in Ohrid 1979, Keszthely in Zgb 1981, Šibenik 1984. Sodeluje s strok. in poslovnimi združenji v živinoreji (Univit, Agroemona, Mercator, kmetij. zadruge Postojna, Laško, Novo mesto).

Raziskuje predvsem vprašanja racionalizacije živalske prehrane, ki se po tematiki združujejo v tri glavne skupine: vplivi velikega deleža sečnine v obroku in frekvence krmljenja na izkoriščanje dušika, na prebavljivost obroka, na koncentracijo amoniaka in pH vrednosti v vampnem soku ter na koncentracijo amoniaka iz sečnine v krvni plazmi ter na motoriko vampa; hranilna vrednost dehidrirane koruzne rastline za prehrano prežvekovalcev, prebavljivost nekaterih sort koruze, vpliv faze zrelosti in uporabnost koruze za pitanje govedi in prehrano molznic; hranilna in uporabna vrednost kokošjih ekskrementov v diferenčnih prebavljivostnih poskusih z dehidrirano koruzno rastlino oz. z jabolčnimi tropinami. O tem je napisal prek 60 znanstv. in strok. prispevkov mdr. v: Zft für Tierphysiologie, Tiernährung und Futtermittelkunde (Hamburg, 1972: Untersuchungen über die Verwertung von Harnstoff beim Wiederkäuer, soavtor E. Farries), Zborniku Biot. fak. – Kmetijstvo (1973: Prebavljivost dehidrirane koruzne rastline sorte »Austria 290«; 1975: Prebavljivost in hranilna vrednost cele koruzne rastline hibrid »OPH 98«), Sod. kmetijstvu (1973: Prebavljivost posušenega kurjeka v kombinaciji z dehidrirano koruzno rastlino, z J. Ostercem in I. Jelačinom; 1975: Vpliv sorte na prebavljivost in hranilno vrednost dehidrirane cele koruzne rastline, Uporabnost kurjega gnoja za prehrano govejih pitancev), Das wirtschaftseigene Futter (Frankfurt, 1975: Verdaulichkeit von Futterrationen aus Mais und Hühnerkot). Raziskuje tudi prebavljivost in hranilno vrednost silaž in pesnih rezancev ter beljakovin iz listnatih rastlin, prehrano ameriških postrvi, vpliv krme na morfol. značilnosti fazanov, učinkovitost paše na alpskih pašnikih, ki kažejo pomanjkanje mineralnih sestavin tal in krmnih rastlin. - Prim.: arhiv Biot. fak. (Lj.); ULj II, III/2. Adč.