Slovenski biografski leksikon
Sin Borut (r. 1. dec. 1916 v Gradcu, u. 21. jan. 1977 v Parizu) je bil na I. realni gimn. v Lj. sodel. in sour. lista Kovalo (1932), pozneje član lj. Lit. kluba (J. Kastelic, C. Vipotnik idr.). Zgod., zemljepis in filoz. je štud. v Lj. in Zgbu. Od 1941 je ur. leposl. knj. zbirko Dobra knjiga. 1944 se je umaknil v Švico, tam sodel. z OF, vendar se 1945 ni vrnil v Sjo (kot delničar J razlaščen). Od 1946 je štud. na vis. šoli za mednar. študije. 1949 ga je franc. radio povabil k sodel. pri slov. oddajah (psevd. Borut Klas po založbi J. Žužka, Ž. jo denarno omogočal). 1951–5 je bil prof. za zgod. in liter. na Kolegiju oz. Vis. šoli Svobodne Evrope v Strasbourgu, nato spet časnikar pri radiu v Parizu. Pisal je predvsem kult. in polit. komentarje in kronike, pogosto imel na skrbi celotno slov. oddajo. Do 1944 je doma obj. nekaj prispevkov v časopisju, v zač. 50-ih let sour. tržaška lista Stvarnost (1950–2) ter Stvarnost in svoboda (1952); tam obj. Camusov esej Pisatelj in svoboda (1951, št. 4/5), med prvimi prev. tega eksistencialista v sloven. Kot nekakšen neuradni kult. ataše je sodel. povsod, kjer je lahko domovini koristil, ustregel kulturnikom, ki jih je zaneslo v Pariz, sodel. pri knj. izdajah slov. založnika D. Ogrizka. - Prim.: podatki sestrične Berte Pehani (Lj.); oddaja ob smrti na Radiu Trst (besedilo v arhivu SBL). N. P.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine