Žerjav, Albert (1904–1985)

Žerjav Albert, pedagog, r. 17. nov. 1904 v Središču ob Dravi orožniku in posestniku Francu ter Rozaliji r. Dečko, u. 9. avg. 1985 v Mariboru. Nižjo gimn. je obiskoval 1916–20 v Celju in Ptuju, učiteljišče 1920–4 v Mrbu. Učil je 1924–5 v Turnišču (1925–6 služil vojaščino v Sarajevu), od 1926 na Stari Gori pri Vidmu ob Ščavnici, od 1929 na Kogu, kjer je bil tudi šol. upravitelj; 1932–3 je imel dopust, štud. geogr. in liter. zgod. na VPŠ v Zgbu in 1933 dipl. Nato je učil od 1933 na mešč. šoli v Trbovljah in od 1935 na deški mešč. šoli v Mrbu. Po okupaciji 1941 je bil izgnan v Srbijo, od apr. 1941 učil v Užiški Požegi in od maja 1944 v Požarevcu na mešč. šolah. Od jun. 1945 je v min. prosvete v Bgdu vodil odsek za strok. šole, nov. se je vrnil v Mrb, do okt. 1946 učil na II. moški nižji gimn., do 1959 na učiteljišču, ko je prešel na vzgojno svetovalnico in po smrti G. Šiliha postal 1961 njen ravnatelj; 1967 je bil upok. – Izpopolnjeval se je na strok. ekskurzijah 1929 na Dunaju in 1930 v Pragi, po 1946 je prva leta ob delu štud. pedagogiko in psihol. na Fil. fak. v Lj. Udejstvoval se je v strok. društvih, bil odbornik Mladin. matice, SŠM in Pedag. centrale, vrsto let preds. Pedag. društva v Mrbu in podpreds. Zveze pedag. društev Sje, organiziral 1969 v Mrbu serijo predavanj ob 100-letnici slov. osnovne šole (gl. SodP 1969, 288–91) in 1975 v Lj. posvetovanje o problematiki učbenikov. – Priznanja: naziv pedag. svetnik 1960, red dela s srebrnim vencem 1965, Žagarjeva nagrada 1968, diploma Zveze pedag. društev Jsle 1970.

Predaval je na štev. učitelj. konferencah in zborovanjih, na tečajih ljudskih oz. del. univerz, na počitniških pedag. tečajih, ki jih je za šolnike organ. Pedag. centrala v Mrbu (didaktika nove šole, npr. Problemi našega sred. šolstva, Gradj. škola 1936/7, 291–6), pedag. kongresih: 1940 v Lj. (Psihol. možnosti in meje zgod. pouka), 1950 na Bledu (Pouk spisja v osn. in srednjih šolah, obj.: Kongres pedag. delavcev LRS II, 1951), 1960 prav tam (Slov. pravopis – bolna točka jezik. pouka), 1969 na pedag. večeru v Mrbu (Delež SŠM za strok. izobraževanje učiteljev). Prirejal pa tudi predavanja za starše mentalno prizadetih otrok.

Napisal je knjigi Sodobni zgod. pouk (1937) in Naš spisovni pouk (1941, skoraj vso naklado uničil ital. okupator), obdelal poglavja za zbornike: Metodika II (1956: Metodika zgod. pouka), Didaktični prispevki za plodnejši pouk (1963: Učbeniki in njihova raba pri šol. in dom. učnem delu), Osn. šola na Slov. 1869–969 (1970: Sloven. kot učni jezik in predmet v osn. šolah). Prvi strok. članek (Slov. knjiga v računskem pouku) je obj. 1928/9 v P, tu jih do 1941 izšlo ok. 240, pisal še v liste: UT (1927–40), SU (1929–30), Gradjanska škola (Bgd 1935–41), PZ (1936: Problemi učnih knjig s stališča življ. šole), Roditeljski list (1937–9), po 2. svet. vojni pa v SodP (1950–83, nad 200 člankov), kjer je 1968 uvedel in do 1981 vodil rubriko Odgovor na vprašanje, dalje v PD (1956–70), Večer idr. Neutrudno je ocenjeval pedag. tisk in pisal ob jubilejih šolnikov. Uredil je zbornika Kresnice (IV, 1931) ter Otrok med domom in šolo (1967), sodeloval pa pri učbenikih: Naši vodniki, Slov. slovstvena čitanka za 3. r. mešč. šole (1939, soavtorja A. Gaspari in R. Pečjak), Slov. jezikovna vadnica za 2. r. osn. šol (1947, 1949², soavtorja F. Fink in A. Kopriva), … za 3. r. (1947, 1950², ista soavtorja), … za 4. r. (1947, 1951², ista soavtorja, gl. SodP 1950, 226–32; vse druge izd. 1951 nagrajene s Prešernovo nagrado), Slov. jezikovna vadnica za nižje strokovne šole in tečaje (1949, 1953³, ista soavtorja). Z M. Verkom je pripravil šol. zemljevide Jsle (1935), Sje (1939) in Evrope (1939), jim dodal pregledno besedilo.

V pedag. člankih je pretežno obravnaval pouk sloven., zgod. in geografije, v njih zavestno družil teoretično znanje z dolgoletnimi izkušnjami in tako ustvarjalno sodeloval pri posodabljanju slov. osnovnega šolstva. – Psevd. mdr.: A. F. S., A. F. Ž., A. S., A. Si., -Alžbe-, -alže-, Av., -až-, -aže-, -er-, -erj-, ilv., ja, m. p., Mpr., Albert Silvin.

Prim.: osebni podatki; SodP 1979, 407–11 (s sliko, intervju); Večer 1979, št. 267 (s sliko); Ormož skozi stoletja, II, 1983, 245; T. Hojan, Bibl kazalo Popotnika …, 1983; M. Ungar, Večer 1985, št. 233 (s sliko); M. Tancer, Zbornik za zgod. šolstva in prosvete 1986, 73–89 (z izbrano bibl in psevd.); T. Hojan, ib. 137 (s sliko). Kopriva