Žerjal, Tone (1915–1942)

Žerjal Tone, narodni heroj, r. 28. sept. 1915 v Trstu (Rojan) notar. uradniku Antonu in Elizi r. Ivančič, ustreljen 11. jun. 1942 v Gramozni jami v Ljubljani, pokopan med talci na lj. Žalah. Družina se je po prvi vojni preselila v Lj., kjer je Ž. obiskoval klas. gimn. (1926–34). Kot dijak se je vključil v komun. gibanje in bil 1934 sprejet v KPJ. Ko je bila odkrita partijska tehnika, pri kateri je sodel., je bil nov. 1934 (v 8. razr.) aretiran, zaprt v Lj. (9 mesecev) in izključen iz vseh šol v Jsli. Nadaljeval je s polit. delom, bil 1937 ponovno obsojen na leto in pol zapora, ki ga je prebil v Sremski Mitrovici. Po vrnitvi je največ časa posvetil delav. kult. društvu Vzajemnost v Lj. in okolici (Dravlje, Sp. Šiška), v njeg. okrilju organ. marksist. krožke. Sodel. je tudi v Zvezi del. ljudstva Sje (do 1939 Ljudska fronta) in Društvu prijateljev SZ. Tik pred vojno 1941 se je umaknil v ilegalo (z imenom Alojz Žumer). Od kapit. Jsle 1941 je delal pri Centralni tehniki v Lj. in bil v njenem vodstvu do smrti. Organ. in usklajeval je delo vseh tehnik v Lj. in okolici, mdr. iskal primerne prostore, izbiral sodelavce za razmnoževanje literature in kurirje. Sredi maja 1942 so ga na Ježici pri Lj. ujeli, v lj. zaporih zasliševali in mučili. Ko so v zač. jun. 1942 aktivisti v Šiški ubili ital. fašista, so Ital. izbrali v lj. zaporih 7 talcev, med njimi tudi Ž-a. – Za nar. heroja je bil proglašen 1953. – Prim.: podatki sestre Marije por. Pavličič (Lj.); mapa življenjepisov in kazenski spis Pavla Tepina (Zgod. arhiv CK ZKS Lj.); EJ; Borec 1954, 61 (s sliko); Ljubljana v ilegali I (1959, s sliko) – IV (1970); F. Vrečar, Delo 1959, št. 41; M. Pavlin, Naša obramba 1975, št. 12 (s sliko); Narodni heroji Jsle, Bgd 1982 (s sliko). Gombač

ŽERJAL Tone, narodni heroj, r. 28. sept. 1915 v Rojanu (Trst), u. 11. jun. 1942 v Gramozni jami v Lj. Oče Anton, notar, uradnik, mati Eliza Ivančič. Po prvi svet. vojni se je družina preselila v Lj. Tu je obiskoval klas. gimn. (1926–34). Kot dijak se je vključil v komun. gibanje in sodeloval pri ilegalnem razmnoževanju partij. liter. 1934 je postal član KPJ, isto leto so ga ob odkritju ilegalne tiskarne tudi zajeli in za devet mesecev zaprli. Izključen je bil iz vseh sred. šol v Jsli. Po opravljeni kazni je z ilegalnim polit. delom nadaljeval. 1937 so ga ponovno zajeli in za poldrugo leto zaprli v zaporih v Sremski Mitrovici. Po vrnitvi je ponovno polit. delal, največ v kult. društvu Vzajemnost na območju Dravelj in Spodnje Šiške. Ustanavljal in vodil je marksistične krožke, bil je sodelavec Zveze delavnega ljudstva in Društva prijateljev Sovjetske zveze. Še pred napadom na Jslo se je umaknil v ilegalo in imel psevdonim Alojz Žumer. Po zasedbi Sje je delal pri centralni tehniki KPS v Lj. Pri tem je organiziral, ustanavljal in koordiniral delo tehnik v Lj. in v okolici. Sredi maja 1942 so ga med ustanavljanjem partiz. tehnik na Ježici (Lj.) ujeli. Zaprt je bil v Lj. Med zasliševanji niso odkrili njegove identitete. V začetku jun. 1942 so ga ustrelili skupaj še s sedmimi drugimi talci, ki so jih usmrtili zaradi uboja it. fašista. Za narodn. heroja je bil proglašen 1953.

Prim.: SBL IV, 955 in tam navedena liter. ; R. Hönn, Gizdovnik Pešendaš, Lj. 1986, pass.

Plah.