Žerjal, Irena (1940–2018)

Žerjal Irena, pesnica, v Ricmanjih pri Trstu r. 20. aprila 1940 pristaniškemu delavcu Marjanu in Josipi r. Kuret ter tu živi. Obiskovala je 1950–3 nižjo gimn. in 1953–8 klas. v Trstu, štud. matem. 1958/9 na univ. v Trstu, od 1959 slov. in rus. jezik na Fil. fak. v Lj. (diploma 1978). Učila je 1964–6 na osn. šoli na Ravnah na Kor. (1965/6 hkrati tu na kovinarski šoli in v Mežici na rudarski), 1967 živela v Hamburgu z možem, sociologom J. Pučnikom (poročena 1964–9), po vrnitvi v Ricmanje 1967 bila do 1972 brez zaposlitve, potem učila v Trstu: 1972–6 slov. učiteljišče, 1976–8 vzgojiteljska šola, 1978/9 srednja šola na Proseku, 1980–3 ital. trgov. zavod, od 1984 ponovno na slov. učiteljišču v Trstu.

Pesmi je začela objavljati v PDk (1960, št. 129: Odprte dlani, Ta nori fant, Pismo, Pričakovanja, Raztrgani finale), nadaljevala v Problemih, Tribuni, Perspektivah (ps. Maja Tul), trž. Zalivu, Mostu idr. Začetek njene poezije je mogoče postaviti na križpotje slov. modernizma in avantgarde (po 1960) z izrazito prisotnostjo eksistencialne ideologije in poetološke destrukcije. Ker pa je zgodaj zapustila lj. pesniško avantgardno združbo in se s svojo osebno usodo znašla v trž. zamejskem svetu, se je njena poezija poslej razvijala v tem družbenem in pesn. prostoru. Obj. je zbirke: Goreče oljke (Trst 1969, samozal.; ocena F. Pibernik, Prostor in čas 1969, 476), Topli gozdovi (1972; ocena H. Vogel, NRazgl 1972, 461), Klišarna utopičnih idej (Trst 1974, samozal.), Pobegla zvezda (Trst 1977, samozal.; nagrada Vstajenje 1978 pri trž. listu Mladika), Gladež (Trst 1982; oceni P. Kolšek, NRazgl 1983, 717; J. Škrinjar, Delo 1983, št. 63), Alabaster (Trst 1984, samozal.), Let morske lastovice (Trst 1987). – Skozi njeno celotno poezijo je mogoče spremljati sod. družbeno neposrednost, ki ji ne manjka tragičnosti ne ponosa ne brezupa, hkrati pa se skozi njeno poezijo utrinjajo lirične pokraj. podobe, predmetnost kraške in obmorske dežele s poudarjeno simboliko. Skozi pretežno svobodno oblikovane verze se odslikavajo bivanjske stiske, zlasti osebna bolečina, ki jo v kasnejši fazi skuša uravnavati s kancem trmoglave ironije (Kolšek) oz. s tonom resignacije in pomiritve (Škrinjar). V njenem pesniškem subjektu ni stalnega sidrišča, varnega zaliva, zato tudi občutna tematska in formalno izrazna raznoterost. Nekatere pesmi so bile prev. v it., nem., franc. in hrv. jezik (prim. Le livre slovène 1973, 1984).

Prozno je obj. zlasti v trž. listih: Literarne vaje (1958/9: Cesta), PDk (1961, št. 55: Tramvaj ljudi in neljudi; 1974, št. 130: Stanovitnost), Most (1966: Kar nas na življenje veže; 1976, št. 45/6: Spet Mahalija), Zaliv (1978–81: roman Magnetofonski trak, ps. Jasminka), a tudi v Kapljah ter Prostoru in času (v obeh 1969: Stokilometrsko sonce; odlomki iz daljše proze). Knjižno sta izšla roman Tragedijica na Grobljah (1973, najprej izhajalo v Zalivu 1967–71; ocena A. Inkret, NRazgl 1974, 373) in dnevnik Morje, ribe, asfalt (Trst 1978, skupaj z M. Mislej, samozal.). Najnovejša knj. Burja in kamni (Gor. 1987, samozal.) prinaša prozo in poezijo. Članke je pisala npr. v Tribuno (1963, št. 13: Umetnost in publika), Most (1968–9: Slov. filmski scenariji 1948–68), Kaplje (1970: Mik kozmopolitizma). Napisala je spremno besedo k zbirki A. Pregarca Moja pot do tebe (1982). Za radio Trst A je pripravila 1976–86 ok. 250 oddaj o poeziji, tudi slov. idr. jsl pesnikov, serijo oddaj o znanstv. fantastiki ter nekaj prevodov pesmi in dram.

Prim.: osebni podatki; SBibl; M. Jevnikar, Mladika (Trst) 1968, 96; J. Pogačnik, Slov. zamej. in zdomsko slovstvo, Trst 1972 (s sliko); L. Detela, Dialogi 1973, 202–5; F. Pibernik, Snovanja 1974, 87 (s sliko); isti, Med modernizmom in avantgardo, 1981, 87–103 (s sliko); Slov. književnost, 1982; Adresar pisaca Jsle, 1986; T. Kermauner, Poezija slov. zahoda, I 1990, 68–75. – Intervju: Zaliv 1966, 140–3. Pibernik