Žerjal, Irena (1940–2018)

Žerjal Irena, pesnica, v Ricmanjih pri Trstu r. 20. aprila 1940 pristaniškemu delavcu Marjanu in Josipi r. Kuret ter tu živi. Obiskovala je 1950–3 nižjo gimn. in 1953–8 klas. v Trstu, štud. matem. 1958/9 na univ. v Trstu, od 1959 slov. in rus. jezik na Fil. fak. v Lj. (diploma 1978). Učila je 1964–6 na osn. šoli na Ravnah na Kor. (1965/6 hkrati tu na kovinarski šoli in v Mežici na rudarski), 1967 živela v Hamburgu z možem, sociologom J. Pučnikom (poročena 1964–9), po vrnitvi v Ricmanje 1967 bila do 1972 brez zaposlitve, potem učila v Trstu: 1972–6 slov. učiteljišče, 1976–8 vzgojiteljska šola, 1978/9 srednja šola na Proseku, 1980–3 ital. trgov. zavod, od 1984 ponovno na slov. učiteljišču v Trstu.

Pesmi je začela objavljati v PDk (1960, št. 129: Odprte dlani, Ta nori fant, Pismo, Pričakovanja, Raztrgani finale), nadaljevala v Problemih, Tribuni, Perspektivah (ps. Maja Tul), trž. Zalivu, Mostu idr. Začetek njene poezije je mogoče postaviti na križpotje slov. modernizma in avantgarde (po 1960) z izrazito prisotnostjo eksistencialne ideologije in poetološke destrukcije. Ker pa je zgodaj zapustila lj. pesniško avantgardno združbo in se s svojo osebno usodo znašla v trž. zamejskem svetu, se je njena poezija poslej razvijala v tem družbenem in pesn. prostoru. Obj. je zbirke: Goreče oljke (Trst 1969, samozal.; ocena F. Pibernik, Prostor in čas 1969, 476), Topli gozdovi (1972; ocena H. Vogel, NRazgl 1972, 461), Klišarna utopičnih idej (Trst 1974, samozal.), Pobegla zvezda (Trst 1977, samozal.; nagrada Vstajenje 1978 pri trž. listu Mladika), Gladež (Trst 1982; oceni P. Kolšek, NRazgl 1983, 717; J. Škrinjar, Delo 1983, št. 63), Alabaster (Trst 1984, samozal.), Let morske lastovice (Trst 1987). – Skozi njeno celotno poezijo je mogoče spremljati sod. družbeno neposrednost, ki ji ne manjka tragičnosti ne ponosa ne brezupa, hkrati pa se skozi njeno poezijo utrinjajo lirične pokraj. podobe, predmetnost kraške in obmorske dežele s poudarjeno simboliko. Skozi pretežno svobodno oblikovane verze se odslikavajo bivanjske stiske, zlasti osebna bolečina, ki jo v kasnejši fazi skuša uravnavati s kancem trmoglave ironije (Kolšek) oz. s tonom resignacije in pomiritve (Škrinjar). V njenem pesniškem subjektu ni stalnega sidrišča, varnega zaliva, zato tudi občutna tematska in formalno izrazna raznoterost. Nekatere pesmi so bile prev. v it., nem., franc. in hrv. jezik (prim. Le livre slovène 1973, 1984).

Prozno je obj. zlasti v trž. listih: Literarne vaje (1958/9: Cesta), PDk (1961, št. 55: Tramvaj ljudi in neljudi; 1974, št. 130: Stanovitnost), Most (1966: Kar nas na življenje veže; 1976, št. 45/6: Spet Mahalija), Zaliv (1978–81: roman Magnetofonski trak, ps. Jasminka), a tudi v Kapljah ter Prostoru in času (v obeh 1969: Stokilometrsko sonce; odlomki iz daljše proze). Knjižno sta izšla roman Tragedijica na Grobljah (1973, najprej izhajalo v Zalivu 1967–71; ocena A. Inkret, NRazgl 1974, 373) in dnevnik Morje, ribe, asfalt (Trst 1978, skupaj z M. Mislej, samozal.). Najnovejša knj. Burja in kamni (Gor. 1987, samozal.) prinaša prozo in poezijo. Članke je pisala npr. v Tribuno (1963, št. 13: Umetnost in publika), Most (1968–9: Slov. filmski scenariji 1948–68), Kaplje (1970: Mik kozmopolitizma). Napisala je spremno besedo k zbirki A. Pregarca Moja pot do tebe (1982). Za radio Trst A je pripravila 1976–86 ok. 250 oddaj o poeziji, tudi slov. idr. jsl pesnikov, serijo oddaj o znanstv. fantastiki ter nekaj prevodov pesmi in dram.

Prim.: osebni podatki; SBibl; M. Jevnikar, Mladika (Trst) 1968, 96; J. Pogačnik, Slov. zamej. in zdomsko slovstvo, Trst 1972 (s sliko); L. Detela, Dialogi 1973, 202–5; F. Pibernik, Snovanja 1974, 87 (s sliko); isti, Med modernizmom in avantgardo, 1981, 87–103 (s sliko); Slov. književnost, 1982; Adresar pisaca Jsle, 1986; T. Kermauner, Poezija slov. zahoda, I 1990, 68–75. – Intervju: Zaliv 1966, 140–3. Pibernik

ŽERJAL Irena, pesnica, pisateljica in prof., r. 20. apr. 1940 v Ricmanjah pri Trstu, kjer živi. Oče Marjan, pristaniški delavec, mati Josipina Kuret, trgovka. Osn. š. v domačem kraju, niž. gimn. pri Sv. Jakobu (1950–53), klas. licej Fr. Prešerna v Trstu (1953–58). Vpisala se je na mat. na U v Trstu (1958), naslednje leto pa se prepisala na U v Lj. in študirala slov. in rus. jezik. Po diplomi prve stopnje je učila na osemletki na Ravnah na Koroškem (1964–66), istočasno na kovinarski š. (1965–66) ter na rudarski š. v Mežici. Poročila se je z dr. J. Pučnikom (1964) in z njim živela v Hamburgu (1967). Rodil se jima je sin Gorazd (PSBL III). Vrnila se je v Ricmanje, se ločila od moža (1969) in živela do 1972 brez službe. Od 1972–76 je učila na učiteljišču A. M. Slomška, od 1976–78 na vzgojiteljski š. Tedaj je diplomirala na U v Lj. Povzetek diplomske naloge Slov. filmski scenariji je izšel v Mostu (1968–69). Od 1978–79 je učila na sred. š. Fr. Levstika na Proseku, od 1980–83 na it. zavodu Sandrinelli v Trstu, od 1984–88 na vzgojiteljski š., od 1989 pa je na DTT Žiga Zoisa. Od 1978–88 je brezplačno učila tudi v V. letniku učit. A. M. Slomška. – Pesmi je začela objavljati v Trstu v PDk (1960), Zalivu, Mostu, v Lj. v Mladih potih, Tribuni, Perspektivah, Problemih idr. Ko se je vrnila v Trst, je izdala v samozal. (1969) prvo pesniško zbirko Goreče oljke. Sledile so: Topli gozdovi (1972, Obzorje, Mrb. in ZTT); Klišarna utopičnih idej (1974, samozal.); Pobegla zvezda (1977, samozal. ; trž. liter. nagrada Vstajenje); Gladež (1982, ZTT); Alabaster(1984, samozal.); Let morske lastovice (1987, ZTT). – V pesmih živo posega v življenje Slovencev na Tržaškem, razlaščanje zemlje, poje o sodobni stiski, osamelosti, o svojem trpljenju in razklanosti. V nekaterih pa prepričljivo obnavlja nekdanje običaje, tesno povezane z rodnim krajem. Vzporedno je gojila krajšo prozo, v LitV 1958–59 prva črtica Cesta; poskusila se je tudi v povesti Tragedijica na grobljah. Najprej je izhajala v nadaljevanjih v Zalivu (1967–71), v knjigi pa pri Zal. Obzorja, Mrb., 1973. V njej samostojno razvija življenje skupine mladih v prvih povojnih letih v Trstu in okolici ter v širnem svetu od Lj. do Avstralije. Poslužuje se modernega načina pisateljevanja. Njen drugi roman Magnetofonski trak je izhajal pod psevd. Jasminka v Zalivu (1974–81), tretji roman Njene celine v mesečniku Klic Primorske, Trst 1992. Leta 1978 je izdala skupaj z Marijo Mislej v samozal. knjigo črtic Morje, ribe, asfalt. V njih širi probleme iz pesmi, zamejske in lastne, včasih s trpkim prizvokom in razočaranjem, kar pa ima vedno izvor v ljubezni do zemlje in ljudi. Slog je izbrušen, včasih prehaja v nekak ekspresionizem. 1987 je izdala v samozal. z M. Mislej in N. Švaro v Gor. knjigo Burja in kamni. V njej nadaljuje in dopolnjuje prejšnjo zbirko. – Nekaj njenih pesmi so prevedli v tuje jezike. – Veliko sodeluje na Radiu Trst A s cikli oddaj o slov. in svetovni književnosti: Roža mogota, Magnetizem ženske poezije, Večna ženska proza, Fantastični motivi v pripovedništvu idr., skupaj okr. 250 oddaj; prevedla je tudi nekaj pesmi in dram. S pesmimi je nastopila nad dvajsetkrat.

Prim.: Osebni podatki; SBibl; Jevnikar, Zam. lit., M(Trst) 1968–87 (ocenjene vse njene knjige); Isti, Slov. liter. v It., RAITrstA 28. okt. in 4. nov. 1981; J. Pogačnik, Slov. zamejsko in zdomsko slovstvo, Trst 1972 s sl. ; Isti, Zss 8, Mrb. 1972, 61, 64; F. Pibernik, Snovanja, 1974 s sl. ; Isti, Med modernizmom in avantgardo, 1981 s sl. ; Fr. Bernik, Trst v slov. poeziji, ZTT in Lipa Koper 1984; T. Kermauner, Poezija slov. zahoda, I, 1990 (z bibl.); M. Poldini Debeljuh v Enc. monografica del F.-VG II, 3. zv., 1979, 1285–86 s sl. ; Pogovor s pisat. I. Ž., NL 22. dec. 1972 in 23. dec. 1976. O knjigah so poročali (kolikor je dosegljivo v Trstu): Goreče oljke: Fil. Benedetič, PDk 11. maja 1969; Vital Klabus, NRazgl 1969, št. 16; Jos. Tavčar, LitV 1969, 24–25; Janko Čar, Dial 1969, 592–94; Fr. Pibernik, PiČ 1969, 4/6; J. Felc, Kaplje 1969, 147; Zora Tavčar, Zaliv 1969, 195–96. – Topli gozdovi: Jasna Škrinjar, Delo 19. avg. 1972; Vlad. Gajšek, Dial 1972, 570–71; Her. Vogel, NRazgl 25. avg. 1972; PDk 15. avg. 1972; Mar. Kravos, PDk 16. apr. 1972; Denis Poniž, PiČ 1972, 619. – Klišarna: NL 10. okt. 1974; Mar. Kravos, PDk 3. nov. 1974; M. Jevnikar, LitV 1974/75, 29–30. – Pobegla zvezda: M. Stanonik, PDk 22. jan. 1978; Denis Poniž, NRazgl 26. maja 1978; B. H.(ofman), Knjiga 1978, št. 5. - Gladež: P. Kolišek, NRazgl 1983, 717; J. Škrinjar, Delo 1983, št. 63; M. Brecelj, PDk 20. febr. 1983. – Alabaster: E. Sferco, M(Trst) 1984, št. 10; Lučka Čehovin, Knjiga '85, 280–81; Majda Cibic, NL 20. dec. 1984.

Pan