Žerjal, Edi (1940–)

Žerjal (Zerial) Edi (Edvard), grafik, v Trstu r. 5. okt. 1940 kmetu Viktorju in Mariji r. Maslo ter tu živi. Slov. srednjo šolo je v Trstu obiskoval 1951–5 pri Sv. Jakobu, nato slov. znanstveni licej 1955–62, kjer ga je risanja učil A. Černigoj, opravil pri njem še zasebni tečaj, se izpopolnjeval v linorezu, 1970–1 pri Ninu Periziju figuraliko, lesorez pa zlasti na mednar. tečaju za grafiko poleti 1971 v Urbinu. Vmes je začel študij na prirodosl. fak. univ. v Trstu, a ga ni končal. 1970–2 je poučeval lik. vzgojo na slov. srednjih šolah, nato se v Trstu zaposlil pri Ente di patrocinio e assistenza ai coltivatori agricoli (pokraj. urad za soc. skrbstvo neodvisnih kmetovalcev), kjer je sedaj ravnatelj. 1983–5 je štud. na graf. šoli Carlo Sbisà v Trstu. – 1979 je bil izvoljen v pokraj. svet Slov. skupnosti, od 1987 je član škofij. komisije za cerkv. umetnost, ožjega odbora Sveta slov. organizacij in podpreds. Slov. prosvete, vse v Trstu.

Poklicno se posveča vprašanjem tržaškega kmetijstva, v prostem času pa slikanju. Spočetka je delal v oljni tehniki, pozneje se izključno preusmeril v grafiko: linorez, lesorez, monotipija, jedkanica v akvatinti. Prešel je več ustvarjalnih faz, npr. cikel kraških portalov, ki očitujejo skrb za ohranitev slov. kult. dediščine; skrivnostni, nenavadni znaki in pisave (največkrat glagolica) na primor. arhitekturah, cerkv. stenah in kamnoseških členih (gl. Magda Jevnikar, M 1983, 19–20). Ž. je bil med ustanovitelji Grupe U (Robert Kozman, Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Franko Volk, B. Zuljan) in skupine Gruppo associativo incisori. Od 1964 zelo veliko razstavlja samostojno ali skupinsko doma in na tujem. Likovno je 1987 opremil kapelico šol. sester v Ricmanjih pri Trstu, i. 1. izdelal načrte za vitraže (ž. c. prav tam in 1989 za ž. c. v Bazovici pri Trstu). Postavil je gledal. scene (npr. J. Anouilh, Antigona, 1960; Ch. Dickens, Cvrček za pečjo, 1962; I. Cankar, J. Ruda, 1964; Lučka Susič, Geniji v kratkih hlačah, 1988), ki so jih upriz. slov. tržaške šole, prosv. odri (Rojan, Boljunec, Gor.) in Slov. oder (Trst). Štev. so njegove knjižne opreme (nad 70 enot) za založbo Goriške MD, nekatere knj. je tudi ilustriral, mdr. Jože A. Markuža, V času (1983), L. Šorli, Veseli ringaraja (1983), Kažipot za skavte in skavtinje (1984), F. Jeza, Spomini iz taborišča (1985). Opremil je KGMD (1976–82, 1984–7, 1989), M (1962–3, 1972–8, 1984–9). Riše plakate za Slov. skupnost, osnutke za plakate, diplome, prapore ipd. - Prim.: Aleks. Mužina, M 1979, 13–4 (s sliko, intervju); V. Koršič v razstavnem kat. E. Ž., Gor. 1984. – Slika: arhiv SBL. Brj.

ŽERJAL (ZERIAL) Edi (Edvard), slikar, grafik, ilustrator, r. 5. okt. 1940 v Trstu, kjer živi in dela. Oče Viktor, kmet, mati Marija Maslo, branjevka in gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Rojanu (1946–51), sred. š. pri Sv. Jakobu v Trstu in tudi real. gimn. (v ul. Lazzaretto Vecchio) in maturiral 1962. L. 1963 se je vpisal na Prirodosl. fak. na U. v Trstu (a je ni dokončal). Od 1970 do 1972 je poučeval lik. vzgojo na slov. sred. šolah na Tržaškem. 1972 se je zaposlil pri Ente di patrocinio e assistenza ai coltivatori agricoli, kjer je 1973 postal ravnatelj. Že od štud. let deluje v slov. kultur. in polit. življenju. Bil je član Slov. kult. kluba in trž. skavtske org., že več let je podpreds. Slov. prosvete v Trstu in član ožjega odbora SSO. 1979 je bil izvoljen v pokraj. svet Slovenske skupnosti. 1987 je postal član škofij. komisije za cerkv. umetnost. – Ž. je na gimn. učil risanje slikar A. Černigoj; pri njem je obiskoval tudi zasebni tečaj in se izpopolnjeval v linorezu. Pri prof. Ninu Perizziju je opravil tečaj za figuro (1970/71), od jun. do avg. 1971 se je na mednar. tečaju za grafiko v Urbinu izpopolnjeval v grafiki, zlasti v lesorezu. Od 1983 do 1985 je obiskoval v Trstu grafično šolo Carlo Sbisà. 1970 je Ž. pobudnik in eden od ustanoviteljev Grupe U (R. Kocman, D. Švara, F. Vecchiet, F. Volk, B. Zulian in E. Žerjal), 1987 pa med ustanovitelji tržaške grafične skupine Gruppo associativo incisori (5 članov iz graf. šole C. Sbisà: F. Dcgrassi, M. Israel, R. de Mattia, B. Ponte, E. žerjal). Ž. je v M(Trst) več let vodil rubriko Socialni kotiček (npr. 1974, 1975, 1977, 1979) in se s članki oglašal v KolGMD (npr. 1978: Nekaj o sodobnem kmetijstvu; O deželnem urbanističnem načrtu in zakon o kraških rezervatih; 1979: Kmetijstvo v tržaški pokrajini; 1980: Gospodarski razvoj kmetijstva; 1981: Nadzorovana izvorna imena za krajevna vina; Otrok izseljenskih delavcev v EGS; 1983: Robert Hlavaty). – Sprva se je Ž. posvečal predvsem oljni tehniki, nato skoraj izključno grafiki (linorez, lesorez, jedkalnica, monotipija), v zadnjem času pa je začel ustvarjati tudi v akvarelu. Od začetnih tihožitij starinskih predmetov, elem. slov. kraške arhitekture (predvsem portalov, znamenj) je prešel k abstraktnejiši govorici (uporabi simbolov, pismenk, predvsem glagolskih, raznih srednjeveških znakov) s poglobljeno psihološko noto. Pomembnejši Ž-ovi ciklusi: Staroslovanska pisava, Kralj Matjaž, Delo na polju (12 grafičnih listov z meseci in ustreznim poljskim delom). 1987 je opremil kapelo šolskih sester v Ricmanjah pri Trstu (osnutek za lik. okno Beg v Egipt), za ž. c. v Ricmanjah izdelal osnutek za slik. okna z raznimi kriščan. simboli (1987), za ž. c. v Bazovici osnutke za slik. okna Sv. Ciril in Metod, Sv. Rok, Sv. Magdalena ob odprtem grobu, Noli me tangere, Izgubljeni sin, A. M. Slomšek (1988) (vse izdelala delavnica G. Farinatija iz Benetk). Ž. je opremil več letnikov KolGMD (1962, 1963, 1976–82, 1984–87, 1989, 1990, 1991), veliko štev. knjig GMD, Mladje (Clc) 1961, št. 2, revijo Skavt, več štev. rev. Mladika (Trst) (1962–63, 1972–78, 1984–92) in posamezne knjige (vse v Trstu) npr. : zbornike Drage (1972, 1973, 1974, 1975), Sledovi Drage (1985), S. Janežič, Vzhodni bratje (1961), A. Manzoni, Svete himne (1973), V. Beličič, Bližine in daljave (1973), R. Dolhar, Pot iz planin (1974), B. Marija Pertot, Bodi pesem (1975), M. Merlak, Zimzelene luči 1976), B. Pahor, Spopad s pomladjo (1978), N. Maganja, Trieste 1945–48 (1980), Poromaj, spomin (Slov. skupnost, 1982), M. Pertot, Bibliografija slov. tiska v Argentini 1945–1987 (1982), A. Brecelj, Trieste 1949–62 (1983), Devin dom lepe Vide (Devin 1983), L. Šorli, Veseli ringaraja (Gor. 1983), Slovensko cerkveno petje na Tržaškem (Trst 1983), 30 let P. D. Mačkolje (Mačkolje 1983), Kažipot za skavte in skavtinje (1983), J. A. Markuža, V času (Gor. 1983), 20 let boja in dela za naše pravice v Avtonomni dež. Furlaniji-Jul. krajini 1963–83 (1983), Iz Življenja slov. vernikov pri Novem sv. Antonu v Trstu, Izvestje srednjih šol (1986), A. Pregarc, Jedra (1987), grafična mapa Tri podobe – Tri pesmi (skupno s pesnikom A. Pregarcem) (1986). Izdelal je tudi gledališke scene (npr. J. Anhouil, Antigona, 1960; Ch. Dickens, Cvrček za pečjo, 1962; Vrban-Smukova ženitev, 1962; Wieser, Luč z gora, 1963; I. Cankar, J. Ruda, 1964; I. Mrak, Proces, 1964; L. Susič, Geniji v kratkih hlačah, 1988) za domače odre. Izdelal je 12 lepakov: za Slov. skupnost, osnutke za plakate in diplome (npr. za natečaj Mladi oder, za Slov. skupnost, Slov. prosveto, za ust. občni zbor Slov. zdrav. društva), za prapore (npr. za SPD Mačkolje, 1982). Od 1964 (ko se je prvič predstavil širši javnosti) je imel že veliko samostojnih in skupinskih razstav po raznih evrop. državah (Avstr., It., Sja, Španija), bivši Sovj. zvezi, ZDA. V stud. letih je prejel nekaj priznanj, npr. v SKK 1960 (med drugim je razstavil grafiko Steklenica s kozarčki) in na natečaju, ki ga je razpisalo podjetje Aquila s sodelovanjem Šolskega skrbništva. Nekaj osebnih razstav: 1984: v gal. La Bottega, Gor. ; 1985: v gal. Cartesius, Trst; v Mlad. krožku. Dolina; v gal. Fioretto, Padova; v Moh. knjigarni, Celovec; 1986: v gal. Tinje, Koroška; v Tržaški knjigarni (Tri podobe-Tri pesmi), Trst; v gal. Kocian, Gradež; 1988: v Tržaški knjigarni, Trst. Nekaj skupinskih razstav: 1971: Grupa U, Kat. dom, Gor., Števerjan in Trst; 1984: Terza rassegna dell'officina – Incisori, gal. Cartesius, Trst; 4 umetniki, DSI, Trst; 1985: Incisori della scuola libera dell'Acquaforte C. Sbisà, Sala comunale. Trst; XVIII Mostra regionale della grafica, Pal. Costanzi, Trst; Božična razst., Sala comunale, Trst; 1986: Gruppo operativo 12 artisti della Regione, Videm; III Premio de Grabado Maximo Ramos, Museo municipal Bello Pineiro Ferol, Španija; XIX Mostra regionale di grafica, Trst; 1987: Kunst aus Trieste, gal. Stadmaver, Beljak; Trinity College O'Connor Art Gallery, Washington; XXVII Rassegna reg. d'arte, Centro arti plastiche, Videm; Cinque incisori, gal. La Bottega, Gor. ; Rassegna grafica di artisti del Friuli-Venezia Giulia – Italia 1987–88, Kijev, Riga, Leningrad, Moskva; 1988: Gruppo associativo incisori – Trieste, Kraška gal., Trst, XXI Mostra regionale di grafica, Gal. Costanzi Trst; 40 grafici, gal. Cartesius, Trst; Incontro in riviera, Sesljan; od 1989 z Gruppo associativo incisori – Trieste v Benetkah, na Dunaju in po Tržaškem.

Prim.: Osebni podatki; spravljenke in kat. razstav; M(Trst) 1960, 64; 1964, 35; 1970, 86 (reprod.), 88 (reprod.); 1971, št. 5 (notr. platnica), 121; 1979, 13–14 (A. Možina, Razkriva se nam E. Žerjal, s sl.); 1981, 142–43; NL 13. jan. 1983; KatG 13. jan. 1983; MessV 19. jan. 1983; Vita Nuova 21. jan. 1983; Picc. 30. jan. 1983; PDk 10. febr. 1983; Nouvelles de l'estampe (Pariz) mar.-apr. 1983; M(Trst) 1983, 113; NL 16. febr. 1984; Picc. 18. in 28. febr. 1984; Nouvelles de l'estampe (Pariz) febr.-mar. 1984; M(Trst) 1984, 80–81; KatG 22. mar. 1984; M(Trst) 1985, 79–80, 120; NL apr. in 19. sept. 1985; MessV 13. in 22. apr. 1985; Vita Nuova 26. apr. 1985; Il ragguaglio librario (Milano) maj 1985; Picc. 23. maja 1985; Družina in dom avg. 1985; Kleine Zeitung 26. avg. in 7. sept. 1985; Delo 30. avg. in 9. sept. 1985; Naš tednik 5. in 12. sept., 24. okt. 1985; Volkszeitung 5. in 8. sept. 1985; Gazz. (Padova) 4. nov. 1985; PDk 6. nov. 1985; Messag. del lunedì 10. mar. 1986; MessV 12. mar. 1986; PDk 14. mar. 1986; Picc. 15. mar. 1986, 4. nov. 1987; Gosp. 21. mar. in 11. jul. 1986; Gazz. del lunedì 24. mar. 1986; Dial mar.-apr. 1986; Il Territorio jan.-avg. 1986, 115; NL 10. julija 1986; Nouvelles de l'estampe (Pariz) jul. 1987; Trinity today II, n. 3, summer 1987; Nouvelles de l'estampe (Pariz) okt. 1987; PDk 4. nov. 1987; KatG 12. maja 1988; Meridiano 23. jun. 1988; Picc. 8. jul. in 5. avg. 1988; Arte oggi, Cidac ed., Cervia 1988; Arte italiana contemporanea, ed. La Ginestra, 1989; M(Trst) 1991, 56; SBL IV, 954; zapisi radijskih oddaj na RAI Trst A (8. in 16. febr. 1983, 23. febr. 1984, 1985, 8. jul. 1986).

V-č