Žemva, Boris (1940–2023)

Žemva Boris, kemik, v Ljubljani r. 8. jun. 1940 strojnemu tehniku Francu in Valentini r. Lenarčič ter tu živi. Gimn. je obiskoval v Radovljici in Kranju, kjer je 1959 mat. Štud. je kemij. tehnologijo na Fak. za naravoslovje in tehnologijo v Lj. in 1964 dipl. Magisterij je opravil 1968 v Lj. in bil tu 1971 prom. z dis. Raziskave reakcij med ksenonom in fluorom pod pritiskom. 1983 je končal tudi študij na Visoki ekonomsko komerc. šoli v Mrbu in postal dipl. ekonomist tehnološke smeri. 1964 se je zaposlil v tovarni Tekstilindus v Kranju, od 1965 pa dela na Inst. J. Stefan v Lj. v laboratoriju za kemijo fluora. Tu je od 1980 višji razisk. sodelavec, od 1983 vodja odseka za kemijo fluora. Vzporedno dela tudi na Fak. za narav. in tehnologijo v Lj., kjer je bil 1974 izvoljen za docenta, 1979 za izr. in 1985 za rednega prof. za področje anorgan. kemije. – Odlikovanji: red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1988), Kidričeva nagrada za vrhunske dosežke na področju anorgan. kemije in kemije fluora (1989). – 1972/3 je bil na specializaciji na University of California (Berkeley, ZDA), 1978 tu delal 6 mesecev kot konzultant za kemijo fluora. Veliko je predaval kot gost na tujih univerzah (Aviemor, Argonne, Avignon, Bgd, Berlin, Benetke, Dortmund, Dunaj, Giessen, Jeruzalem, Kyoto, Los Alamos, New Orleans, Santa Cruz, Skopje). Akt. se udeležuje mednar. strok. kongresov in simpozijev (referati obj. v kongresnih zbornikih), mdr.: Aix en Provence, Bgd, Bled, Durham, Göttingen, Lausanne, Leicester, Lj., Milwaukee (Wisc.), Moskva.

Njegovo razisk. delo lahko karakteriziramo s tremi smermi na področju kemije fluora: sinteze pod visokimi tlaki, fotokemične sinteze in spojine z nenavadnimi oksidacijskimi stopnjami elementov. Opisal je vrsto novih metod za sintezo binarnih fluoridov, prvič podal zanesljivo sintezo nikljevega tetrafluorida, ki jo lahko primerjamo z odkritjem novih elementov v preteklosti. Določil je zahteven fazni diagram v sistemu ksenon difluorid – ksenon heksafluorid arsenov pentafluorid in dokazal obstoj adduktov s tališčem pri sobni temperaturi. Določitev kritične temperature ksenonovega heksafluorida je vrhunski eksperimentalni dosežek. V zadnjih letih intenzivno raziskuje tudi tehnološke rešitve za gospodarstvo.

S sodelavci je obj. prek 40 razprav in člankov v časopisih: Croatica chemica acta (Zgb, 1968: On the synthesis of xenon di-, tetra- and hexafluorides; 1971: The critical temperature of xenon difluoride), Journal of inorganic and nuclear chemistry (Oxford, 1970: Xenon fluoride – uranium pentafluoride complexes; 1973: On the xenon hexafluoride – chromium tetrafluoride compound; 1976: On the xenon – fluorine reactions), Zft für anorganische und allgemeine Chemie (Leipzig, 1971: Reaktionen von Chrom(V)-fluorid mit Xenon und Xenondifluorid), Journal of chemical and engineering data (Washington, 1972: Critical constants and liquid densities of xenon difluoride and xenon tetrafluoride), Vestnik SKD (1972: On the preparation of xenon hexafluoride; 1973: The influence of some hexafluoromanganates(IV) on the reaction between xenon and fluorine under pressure; 1983: Reactions between ammonium fluoride, hydrazinium(1 +)orhydrazinium(2 +) fluoride and some noble gas fluorides; 1986: Reaction of hydrazinium fluorouranates(IV) with xenon difluoride and xenon hexafluoride), Journal of fluorine chemistry (Lausanne, 1975: A new method for the preparation of krypton difluoride; 1976: On the syntheses of xenon (IV) fluoroniobates(V); 1980: New synthesis of platinum(IV) and platinum(V) fluorides; 1982: Reactions in the system vanadium pentafluoride-xenon hexafluoride; 1986: On the synthesis of xenon(II) fluorostanate (IV), Zft für Naturforschung, Section B (Tübingen, 1981: Reactions of some uranium fluorometalates with XeF₂), Kemija u industriji (Zgb, 1986: Določanje pogojev za sintezo ogljikovega fluorida), Revue de chemie minerale (Pariz, 1986: On the synthesis of xenon(VI) fluorargentate(III). Je tudi avtor ali soavtor vrste delovnih poročil Inst. J. Stefan.

Prim.: podatki arhiva Univ. v Lj. (z bibl); Poročilo o delu Inst. J. Stefan, 1979-; Raziskovalec 1989, 180–1. – Slika: arhiv SBL. Šiftar