Željeznov, Dušan (1927–1995)

Željeznov Dušan, publicist in prevajalec, v Ljubljani r. 28. okt. 1927 prof. Ivanu in pisateljici Marijani r. Kokalj (gl. čl.) ter tu živi. Klas. gimn. je obiskoval v r. mestu od 1937, jeseni 1943 bil izključen iz 7. razr. zaradi sodel. z OF, nato zaprt. Maturiral je jeseni 1945, se vpisal v Lj. na Medic. fak., 1946 prepisal na Fil. fak., kjer je štud. svetovno književnost in ruski jezik; 1960 diplomiral, 1961 opravil prof. izpit za srednje šole. 1947–8 je bil pomočnik kult. ur. SPor, 1950–1 novinar Radia Koper, od 1952 v svobodnem poklicu, 1960–2 prof. na osn. šoli S. Žagar v Kranju, 1962–70 novinar LDk, 1971–3 Dela, 1974–5 TV–15 (gl. in odg. ur.), 1975–7 vodja dopisništva mrb Večera v Lj., od 1977 odg. ur. tednika Iskra (glasilo podjetja Iskra), 1990 upokojen.

Najprej se je pojavil kot pesnik udarnega povojnega aktivizma v Mladini (1945–6), bil 1946–51 član ur. odb. in spočetka med vodilnimi pesniki MR (npr. 1946: Pismo s proge, Pesem tirov), obj. še v NS (1947), NOja (1948) idr. Nekaj svojih brigadirskih pesmi je dal v zbornik Brčko-Banovići (1947; tudi ur.). Samostojne pesniške zbirke ni izdal, počasi pa je pesnjenje sploh opustil. S H. Grünom je napisal mlad. igro o brigad. življenju Mladost pod soncem (1948; prev. v shrv J. Kušan in F. Delak, Zgb 1948, 1950, Bgd 1951). Vzporedno je pisal za MR lit. eseje o svet. književnosti: Lermontov in Junak našega časa (1946), Cervantes (1946), Zapiski ob 400-letnici Don Kihota (1947/8), Gorki o literaturi (1949/50).

Kot novinar se je posvečal umetn. krogom. Veliko je intervjujev in portretov domačih in tujih umetnikov in znanstvenikov, večinoma jih pisal za LDk oz. Dnevnik, npr.: S. Quasimodo (1963, št. 287), A. Miller (1965, št. 254; tu je Millerjeva izjava, da je bila njeg. tedanja žena r. v Lj.), I. G. Erenburg in L. M. Leonov (1965, št. 308), V. Pilon (1966, št. 334), J. Vidmar (1969, št. 45), V. Dedijer (1969, št. 115), Vercors (1970, št. 131). V Dialogih 1988 je obj. pisma H. Grüna. Pisal je tudi lit., gled. in filmske kritike za slov. dnevnike in tednike, lit. revije, Radio Lj., bgd Politiko, za liste, pri katerih je bil v službi, pa še poročila, članke, uvodnike, komentarje, za list Iskra tudi o gospod., politiki ipd. Public. je najbolj dognal obisk v SZ, knjižno z nasl. Onkraj Urala in Kavkaza (1980; ocena: A. Zorn, NRazgl 1980, 553); pokazal je značilne poteze svojega pisanja, ko potopisnost dopolnjuje z intenzivno kulturniško problematiko. Od štev. reportaž in podlistkov je omeniti: Rojstne hiše – žive priče naše kulture (Dnevnik 1968–70, izh. ob sobotah), Poslednji Cankarjevi dnevi (ib. 1968, št. 335–45), Maj v deželi Sovjetov (PDk 1975, št. 198 – 1976, št. 13), Divjali so med vojno po Primorski (PDk 1980, št. 141–230), Rainerjev proces (7 dni 1980, št. 29 – 1981, št. 32), Narod si bo pisal sodbo sam (Teleks 1983, št. 39–49; o Kočevskem zboru 1943), Nevidna fronta (Delo 1985, št. 205–257; o VOS). Knjižno je izšel dokumentarni Rupnikov proces (1980; ocena: M. Košir, Dnevnik 1981, št. 8).

Prevaja iz ruščine: L. B. Hvat, Skrivnostna celina (1959), K. G. Paustovski, Črno morje (1960), M. A. Šolohov, Človekova usoda (1960), V. V. Ivanov, Oklopni vlak 14–69 (1961), A. Dunajevski, Aleksa Dundić (1962), J. Gagarin in G. Titov, Kolumba vesolja (1963), L. V. Nikulin, Maršal Tuhačevski (1964), F. I. Šaljapin, Moje življenje (1966), C. Urban (L. Oblak), Zgodba o Viku (1967), I. G. Erenburg, Portreti (1970, z uvodom), A. I. Solženicin, Prvi krog (1970), I. S. Konjev, Petinštirideseto leto (1973; soprev. M. Pavlin), V. U. Bikov, Mrtvi ne čutijo bolečin (1974), N. A. Kosterina, Dnevnik (1975); italijanščine: E. Vittorini, Ljudje in neljudje (1956, z uvodom); shrv.: Z. Kulundžić, Politika in korupcija v kraljevi Jsli (1973), Spectator (Ive Mihovilović), Mafija včeraj in danes (1975). Več prev. je izšlo tudi v časopisju, nekaj iger je prev. za Radio Lj. (gl. Moder, SLNP). V 80-ih letih je opravil nekaj analiz prevajanja iz ruščine v sloven., največ Puškina: Puškin v Župančičevih prevodih (O. Župančič v prevodih, 1980), Prvi prevod Puškina v slovenščino (Iz zgod. prevajanja na Slov., 1982), Prvi zgledni Puškin v Levstikovem prevodu (ib.), V. Levstik in Puškin (ib.), Puškin in Gregorčič (Primor. srečanja 1983), Mencinger in Puškin (Štiristo let prevajanja na Slov., 1985). – Ur. je ponatis lista Mlada Slovenija 1941–2 (1946). - Prim.: osebni podatki; SBibl. Pibernik