Železnikar, France (1843–1903)

Železnikar France, obrtniški in delavski organizator, v Ljubljani r. 1. dec. 1843 krojaču Franu in Uršuli r. Čelešnik ter u. 23. febr. 1903. V r. mestu se je izučil krojaške obrti, delal 1860–8 v Gradcu, Mrbu, Trstu in na Dunaju ter se nato vrnil v Lj. Zaradi udeležbe pri pretepu z lj. turnarji (1868) v Vevčah je bil obsojen na 6 tednov zapora. 1869–75 je delal v Švici in Franciji ter postal 1873 član republikanskega slovanskega krožka v Parizu. V času pariške komune je živel v Lyonu; ni sicer mogoče trditi, da se je udeležil bojev na barikadah komune v Parizu ali Lyonu, pač pa njegovi ohranjeni rkp dokazujejo, da se mu je pozneje zbudilo zanimanje in navdušenje zanjo in da so njene ideje vplivale na njegovo kasnejše delovanje v Lj. Po vrnitvi je v Lj. odprl krojaško delavnico.

Njegovo org. delovanje zasledimo prvič okt. 1880, ko se je pojavil med sklicatelji ljudskega shoda. Sredi 1881 je začel delati v lj. delavskem izobraževalnem društvu in vnesel v lj. polit. življenje novo kvaliteto s povezovanjem polit. sodelovanja med šibkim industr. delavstvom in razklanim obrtniškim gibanjem. Prilika za tesnejše sodelovanje se je pokazala ob ustanavljanju kranj. obrt. društva, ko se je do takrat še idejno enotno lj. obrtniško gibanje razcepilo, obrtniški demokrati so po neuspehu sledili Ž-jevemu zgledu in poiskali oporo v del. izobraževalnem društvu, ki jim jo je rado nudilo. Ž. je z obrtniško demokratsko skupino in prek lista Ljudski glas (1882–5) zastopal dokaj radikalna stališča, ki so v določenih trenutkih kazala celo simpatije za anarhistične ideje. Pod vplivom Ž–ja in somišljenikov se je društvo naročilo na del. časnike radikalne smeri, po 1882 so se v Lj. začeli širiti ilegalni letaki in prepovedani časniki. Spomladi 1884 je bil proces radikalizacije ustavljen z aretacijo voditeljev lj. delav. društva. Ž. je bil aretiran zaradi suma veleizdaje; na procesu proti t. i. »krvavcem« (anarhistom) dec. 1884 v Clcu je bil obsojen na 8 let težke ječe zaradi dokazanega odobravanja atentata na rus. cesarja Aleksandra II (1881) in širjenja prepovedanih letakov. Niso pa mu mogli dokazati, da je s somišljeniki v soglasju z anarhisti na Dunaju pripravljal upor ali državljansko vojno. Po pritožbi mu je višje deželno sodišče v Gradcu kazen zvišalo na 10 let; prestajal jo je v kaznilnici Suben v Gornji Avstriji. 1892, ko ga je cesar pomilostil, se je vrnil v Lj. in se vključil v socialnodem. gibanje. V JSDS mu je pripadlo častno mesto prvega slov. socialista, a je kljub izkazanemu spoštovanju zagrenjen napravil samomor.

Prim.: r. matice ž. sv. Jakob v Lj. (ŠkALj); EJ; R. Kyovsky, DEn 1953, št. 2; C. Kristan, ib., št. 46 (s sliko); D. Kermavner, Slov. politika v letih 1879–95, 1966; J. Fischer, Čas vesolniga socialniga punta se bliža, 1984 (s podrobno lit.). – Slika: IS 1925, št. 37. Fischer