Železnik, Martin (1891–1962)

Železnik Martin, skladatelj in glasbenik, r. 18. nov. 1891 v Velikih Brusnicah polzemljaku Martinu in Mariji r. Rajar, u. 2. avg. 1962 v Kranju. Po osn. šoli se je zasebno učil glasbo pri organistu Francetu Raku na Otočcu, 2 leti pri Ignaciju Hladniku v Novem mestu, 1908–10 obiskoval lj. orglarsko šolo. Organist je bil v Voloskem (1910–1), na Vojskem (1911–22), vmes 1916–8 v vojski, od 1923 v Tržiču. V tem času se je zasebno izobraževal, opravil izpit na meščan. šoli in 1925 maturo na lj. učiteljišču. I. l. je postal začasni, 1927 stalni učitelj v Sorici nad Šk. Loko. Med 2. svet. vojno nekaj časa zaprt v Lj., nato bil do konca vojne uslužbenec na občini Sorica. Jul. 1945 je bil spet imenovan za šol. učitelja in upravitelja v Sorici, 1947 premeščen na osn. šolo in i. 1. na gimn. v Kranj, kjer je poučeval glasbo. Po upok. 1952 je sprejel službo kranjskega organista in jo opravljal do smrti.

Bil je odličen organist in improvizator, dober glasb. pedagog in zborovodja, najbolj pomemben pa je kot plodovit skladatelj. Komponiral je predvsem cerkvene skladbe za zbore. Kot samostojne izdaje so izšle pesmi za mešani in ženski zbor ter orgle: 8 Marijinih pesmi (1926, 1933), 10 pesmi za adventni čas (1926, 1930), 8 božičnih pesmi (1927), 14 postnih (1927), 6 Marijinih pesmi (1939); za mešani in ženski zbor: 6 blagoslovnih pesmi (1927); za mešani zbor in orgle: 9 velikonočnih pesmi (1927), 7 evharističnih pesmi (1927), 14 mešanih pesmi (1928), 12 postnih (1931), 9 daritvenih pesmi (1937), 4 blagoslovne pesmi (1937), 4 postne (1941), 4 Marijine pesmi (1958), 7 Marijinih pesmi (1959); za mešani zbor: 3 evharist. pesmi (1939); za mladinski zbor in orgle: Slovenska maša (1957, 1982²), 4 božične pesmi (1958), 4 pesmi (1958). Več cerkv. pesmi je bilo obj. v CG (1911–44), pesmaricah V. Vodopivca Božji spevi (1929), Gospodov dan (1930) in Zdrava Marija (1933) ter v Cerkveni zborovski pesmarici (1978–83). Zložil je tudi štev. svetne skladbe za zbore, za petje s spremljavo klavirja, klavirske skladbe ter skladbe za klavir-violino in klavir-cello. Nekatere so objavili Zbori (1926–8), Pevec (1926–35) in NZb (1948).

Ž. je eden najpomembnejših slov. cerkv. glasbenikov 20. stol. Skupaj z Antonom Jobstom je najvidnejši predstavnik t. i. Premrlove šole, ki je vnesla v našo cerkv. glasbo impresionistične elemente. Po eni strani so njeg. pesmi odete v bujno harmonijo in zvočno barvitost, po drugi pa s preprostimi elementi ustvarja primerno ozračje (npr. v adventnih in postnih pesmih). Večina skladb je žal še neobj., kar velja posebno za orgelske skladbe. Prav v teh je Ž. do svojega časa najbolj plodovit slov. skladatelj z najobsežnejšimi skladbami. Verj. velja za ves opus, kar je Premrl zapisal ob 8 Marijinih pesmih: »Ž. primeroma ne izdaja mnogo; a kar izda, je dragoceno, izbrano, visoko umetniško … Plemenita, v najboljšem pomenu cerkv. melodika, kontrapunktično samostojno vodenje in prelivanje glasov ter njih ekonomična porazdelitev po skupinah, harmonična pestrost in napetost in velika iznajdljivost v oblikovanju posameznih pesmi« (CG 1941, 81). - Prim.: r. matice Novo mesto (ŠkALj); avtobibl (kopija v arhivu SBL); Bibl JLZ; Zbori 1926, pril. št. 3/4, 12; Družina 1962, št. 18; S. Trobina, Slov. cerkv. skladatelji, 1972, 168–72 (s sliko); E. Škulj, Bibl kazalo CG, 1978; Leksikon jsl muzike, Zgb, 1984. Škulj