Žele, Stanley (1895–1966)

Žele (Zele) Stanley (Stanislaj), raziskovalec izseljenstva in ilustrator, r. 10. nov. 1895 v Radohovi vasi pri Pivki na Krasu gostilničarju Matiju in Antoniji r. Kristan, u. 23. sept. 1966 v Berwynu blizu Chicaga. Za zgodaj osirotelega Ž-ta je skrbela teta iz Koč pri Slavini, kjer je na dečka vplival slavin. nadučitelj Franjo Verbič (učil risanje, uvajal v literaturo). Osn. šolo je obiskoval na Pivki, 1913 se je na vabilo brata Matija odpravil v Ameriko. Živel je sprva na farmi v zah. Pennsylvaniji (Gray's Landing), nato se šolal: na Wilsonovi šoli (angleščina) v Clevelandu, na Harrison Technical High School (risanje) v Chicagu, 1919 na Dubuque Colledgeu v Iowi. Tu je bil član krožka, ki ga je vodil Janko Rogelj. Ko se je vrnil v Chicago, je štud. na Inst. of Art. Od 1923 do smrti je bil zaposlen v tajništvu osrednjega urada SNPJ (Slov. nar. podporna jednota) prav tam.

Značilno stilizirane risbe je obj. kot ilustracije v glasilih SNPJ: Prosveta (npr. 1962, št. 168), Mladinski list (npr. 1926; 1930; 1931), ADK (mdr. 1930, 1939). Upodabljal je motive z Bleda, Predjamskega gradu, pravljične prizore (po Trdinovih Pravljicah z Gorjancev) in alegorije (gl. tudi E. Gobetz, Slov. heritage I, Will. Hills 1980, 406). – Ukvarjal se je tudi s prevajanjem slov. pesnikov v angl., npr. F. Prešerna (Moto, Glosa, Pevcu, Povodni mož, Narobe Katon), A. Aškerca (Brodnik), I. Cankarja, R. Maistra in A. Medveda, vendar je vse ostalo v rkp.

Pomemben je Ž. zlasti kot raziskovalec starejše zgod. slov. izseljenstva v ZDA. Napisal je študije: Dva slavna Amerikanca – potomca Slovencev (ADK 1938: kipar Leonard Volk, eden redkih avtentičnih upodobiteljev A. Lincolna, ter njegov sin Douglas), Znamenita zbirka slov. knjig v Chicagu (ADK 1939: slov. tiski iz 16.–18. stol. v Newberry Library), Prvi raziskovalec Kalifornije – Slovenec (Prosveta 1957, št. 40: misijonar Ferd. Konšak v 18. stol.), Poglavje iz zgod. ameriških Slovencev v drugi tretjini 19. stol. (1962, št. 132–70, izh. neredno: B. Smolnikar), Iz stare zgod. Slovencev v Ameriki (ib. 1963, št. 12–73, izh. neredno; misijonarji v 18. stol. Ivan Ratkaj, Marko Anton Kappus, F. Konšak in Inocenc Erberg). – Ž. je bil med prvimi, ki je sistematično iskal vire za zgod. slov. izseljenstva v ameriških arhivih in knjižnicah. Opozoril je na dotlej malo znane ali sploh neznane zgodnje slov. izseljence, ki so se vpisali v amer. zgodovino. Čeprav ponovno prihaja do nepreverjenih sklepov, ki se pri kritični presoji izkažejo kot netočni (npr. da je Smolnikar po 1848 obiskal Evropo in se srečal z Marxom), je vendarle tehtno prispeval k proučevanju slov. izseljenstva v ZDA ter odpiral možnosti za nadaljnje raziskave.

Prim.: r. matice Št. Peter na Krasu (ž. urad Pivka); pismo Ž-tovega sorodnika J. Vidmarja jul. 1989 (arhiv SBL); J. N. Rogelj, Kruh in srce, 1962, 107; J. Župančič, PDk 1963, št. 182; Prosveta 1966, št. 187; Rodna gruda 1966, 371; V. Grill, Med dvema svetovoma, 1979, 460 (s sliko). – Slika: arhiv SBL. Snk.

ŽELE Stanko (Stanley), raziskovalec slov. izseljenstva, ilustrator in prevajalec, r. 10. nov. 1895 v Radohovi vasi, župnija Št. Peter na Krasu (Pivka), u. 23. sept. 1966 v Berwynu pri Chicagu, ZDA. Oče Matija, gostilničar, mati Antonija Kristan. Zgodaj je izgubil starše in zanj je skrbela teta iz Koč pri Slavini, nanj pa je vplival učitelj v Slavini Franjo Verbič, ki je učil risanje in uvajal v liter. Osn. š. v Št. Petru na Krasu. 1913 je odšel v ZDA, kamor ga je zvabil brat Matija. Sprva je delal na farmi, potem je začel študirati v Clevelandu in Chicagu, v Iowi in spet v Chicagu (Inst. of art). Od 1923 do smrti je bil zaposlen v tajništvu osrednjega urada Slov. narodne podporne jednote (SNPJ). Ilustriral je glasila SNPJ: Prosveta, Mladinski list, Ameriški družinski koledar (ADK). Slike je stiliziral in upodabljal motive z Bleda, iz Predjamskega gradu, iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih. Prevajal je tudi nekatere slov. pesnike v angl. : Prešerna, Aškerca, Cankarja, Maistra, Medveda, a je vse ostalo v rokopisu. - Pomembno je Ž-tovo raziskovanje starejše zgod. slov. izseljenstva v ZDA. O tem je napisal nekaj študij: Dva slavna Amerikanca – potomca Slovencev (kipar Leonard Volk, eden redkih avtentičnih upodobiteljev A. Lincolna, ter njegov sin Douglas – ADK 1938); Znamenita zbirka slov. knjig v Chicagu (slov. tisk iz 16.-18. stol. v Newberry Library – ADK 1939); Prvi raziskovalec Kalifornije – Slovenec (misijonar Ferd. Konšak v 18. stol. – Prosveta 1957, št. 40); Poglavje iz zgod. amer. Slov. v drugi tretjini 19. stol.(B. Smolnikar – ibid. 1962, št. 132–70, neredno) ; Iz stare zgod. Slov. v Ameriki (ibid. 1963, št. 12–73, neredno; misijonarji v 18. stol. Ivan Ratkaj, Manko Anton Kappus, F. Konšak in Inocenc Erberg). – Ž. je prvi sistematično iskal vire za zgod. slov. izseljenstva v amer. arhivih in knjižnicah. Odkril je vrsto neznanih zgodnjih izseljencev ter odprl možnosti za nadaljnje raziskave.

Prim.: župnij. matične knjige Št. Peter na Krasu; E. Gobetz, Slovenian Heritage I, Willoughby Hills 1980, 406 so štiri ilustracije z Ž-tovim podpisom; SBL IV, 942–43.

T. P.