Žele, Stanley (1895–1966)

★

10. november 1895

Pivka – Radohova vas, Slovenija

†

23. september 1966

Berwyn, Illinois, Združene države Amerike

Imena

ime:

Žele Stanley
ime:

Žele Stanislaj
ime:

Zele Stanley

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi894902" corresp="sbl-text.xml#sbl04926" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi894902/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename xml:lang="en">Stanley</forename>
            <surname>Žele</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Stanislaj</forename>
            <surname>Žele</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename xml:lang="en">Stanley</forename>
            <surname>Zele</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#raziskovalec-izseljenstva"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#ilustrator"/>
          <birth>
            <date when="1895-11-10">10. nov. 1895</date>
            <placeName>
              <settlement type="historic">Št. Peter na Krasu</settlement>
              <settlement>Pivka</settlement>
              <district>Radohova vas</district>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>45.67611356354409 14.202581332324232</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1966-09-23">23. sept. 1966</date>
            <placeName>
              <settlement>Berwyn</settlement>
              <region>Illinois</region>
              <country>Združene države Amerike</country>
              <geo>41.8505874 -87.7936685</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Žele (Zele) Stanley (Stanislaj), raziskovalec izseljenstva in ilustrator, r. 10. nov. 1895 v Radohovi vasi pri Pivki na Krasu gostilničarju Matiju in Antoniji r. Kristan, u. 23. sept. 1966 v Berwynu blizu Chicaga. Za zgodaj osirotelega Ž-ta je skrbela teta iz Koč pri Slavini, kjer je na dečka vplival slavin. nadučitelj Franjo Verbič (učil risanje, uvajal v literaturo). Osn. šolo je obiskoval na Pivki, 1913 se je na vabilo brata Matija odpravil v Ameriko. Živel je sprva na farmi v zah. Pennsylvaniji (Gray's Landing), nato se šolal: na Wilsonovi šoli (angleščina) v Clevelandu, na Harrison Technical High School (risanje) v Chicagu, 1919 na Dubuque Colledgeu v Iowi. Tu je bil član krožka, ki ga je vodil Janko Rogelj. Ko se je vrnil v Chicago, je štud. na Inst. of Art. Od 1923 do smrti je bil zaposlen v tajništvu osrednjega urada SNPJ (Slov. nar. podporna jednota) prav tam.

Značilno stilizirane risbe je obj. kot ilustracije v glasilih SNPJ: Prosveta (npr. 1962, št. 168), Mladinski list (npr. 1926; 1930; 1931), ADK (mdr. 1930, 1939). Upodabljal je motive z Bleda, Predjamskega gradu, pravljične prizore (po Trdinovih Pravljicah z Gorjancev) in alegorije (gl. tudi E. Gobetz, Slov. heritage I, Will. Hills 1980, 406). – Ukvarjal se je tudi s prevajanjem slov. pesnikov v angl., npr. F. Prešerna (Moto, Glosa, Pevcu, Povodni mož, Narobe Katon), A. Aškerca (Brodnik), I. Cankarja, R. Maistra in A. Medveda, vendar je vse ostalo v rkp.

Pomemben je Ž. zlasti kot raziskovalec starejše zgod. slov. izseljenstva v ZDA. Napisal je študije: Dva slavna Amerikanca – potomca Slovencev (ADK 1938: kipar Leonard Volk, eden redkih avtentičnih upodobiteljev A. Lincolna, ter njegov sin Douglas), Znamenita zbirka slov. knjig v Chicagu (ADK 1939: slov. tiski iz 16.–18. stol. v Newberry Library), Prvi raziskovalec Kalifornije – Slovenec (Prosveta 1957, št. 40: misijonar Ferd. Konšak v 18. stol.), Poglavje iz zgod. ameriških Slovencev v drugi tretjini 19. stol. (1962, št. 132–70, izh. neredno: B. Smolnikar), Iz stare zgod. Slovencev v Ameriki (ib. 1963, št. 12–73, izh. neredno; misijonarji v 18. stol. Ivan Ratkaj, Marko Anton Kappus, F. Konšak in Inocenc Erberg). – Ž. je bil med prvimi, ki je sistematično iskal vire za zgod. slov. izseljenstva v ameriških arhivih in knjižnicah. Opozoril je na dotlej malo znane ali sploh neznane zgodnje slov. izseljence, ki so se vpisali v amer. zgodovino. Čeprav ponovno prihaja do nepreverjenih sklepov, ki se pri kritični presoji izkažejo kot netočni (npr. da je Smolnikar po 1848 obiskal Evropo in se srečal z Marxom), je vendarle tehtno prispeval k proučevanju slov. izseljenstva v ZDA ter odpiral možnosti za nadaljnje raziskave.

Prim.: r. matice Št. Peter na Krasu (ž. urad Pivka); pismo Ž-tovega sorodnika J. Vidmarja jul. 1989 (arhiv SBL); J. N. Rogelj, Kruh in srce, 1962, 107; J. Župančič, PDk 1963, št. 182; Prosveta 1966, št. 187; Rodna gruda 1966, 371; V. Grill, Med dvema svetovoma, 1979, 460 (s sliko). – Slika: arhiv SBL. Snk.

Kratice in krajšave

Janez Stanonik

Stanonik, Janez: Žele, Stanley (1895–1966). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi894902/#slovenski-biografski-leksikon (12. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Žele, Stanley (1895–1966)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Žele, Stanley (1895–1966)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine