Slovenski biografski leksikon
Žehel (Šehel, Schechel) Jožef, pripovednik, r. 11. febr. 1824 v Gornjem Gradu trgovcu Janezu in Jeri r. Kolenc, u. 31. marca 1898 v Mozirju. Po osn. šoli v r. kraju je obiskoval gimn. 1837–43 v Celju in licej 1843–5 v Gradcu. Bogoslovje je štud. 1845–9 v Clcu, 1848 ord. Kaplanoval je na Vinskem Vrhu pri Slivnici (prej Sv. Štefan pri Žusmu) 1849–51, na Ribnici na Pohorju 1851–2, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 1852–6, na Zibiki 1856–8 in na Vranskem 1858–62. Župnik je bil 1862–71 v Lučah, 1871–86 Šempetru v Savinjski dolini in 1886–98 Mozirju.
Ž. je bil marljiv sodelavec Drobt. z izvirnimi vzgojnimi črticami, idealiziranimi življenjepisi in krajšimi poročili. O njegovem prvem prispevku Kako se oča Jamnik na daljno pot odpravljajo (1856) je A. M. Slomšek pisal uredniku M. Stojanu: »Oče Jamnik od Ž-ja je odličen« (AZN I/1, 46), kar ga je gotovo opogumilo, da je nadaljeval z opisovanjem oseb in dogodkov, ki jih je doživljal: Romar (1856), Filip Bomar (1857), Žena – da je kaj (1857), Bedak (1858), Zlata tobakera (1858), Pot luči naprot (1859/60) idr. Prosto je iz nem. prev. Albana Stolza Ali ne veste, da ste tempelj božji (1858), Morska noga (1859/60). Narodopisno je zanimiv članek Še nekaj za tiste, ki se ženijo ali može … (1861), kjer opisuje ženitovanjske običaje na Vranskem. Vanj je vpletel zdravice in pesmi (z notami v pril.), ki so že pozabljene: Lilije in vertnica, Devištva lepota in vrednost, božično Kako Marija in Jožef po Betlehemu prenočiše išeta. Dopisoval je tudi v N. – Snovno in oblikovno so Ž-ovi spisi slikoviti, očitna je moralistična tendenca.
Psevd.: J. Š. - Prim.: r. matice (ž. urad Gornji Grad); služb. list (ŠkAMrb); Hs 58/III, Bl. 82 (univ. biblioteka Gradec); Pajkovo gradivo; Slekovčeva kartoteka (Pokrajinski arhiv Mrb); Orožen III, 440; MohBibl (popravi Ivan v Jožef); D 1898, št. 14, 107; SGp 1898, št. 14. – Slika: olje M. Bradaška (župnišče Mozirje). Rhr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine