Žebot, Franjo (1881–1945)

Žebot Franjo, časnikar in politik, r. 10. avg. 1881 v Selnici ob Muri kmetu Juriju in Jožefi r. Brus, u. 13. apr. 1945 v taborišču Dachau; oče Cirila (gl. čl.). Osn. šolo je obiskoval v Šentilju v Slov. goricah, se izobraževal v bralnem društvu, od 1900 hodil v fantovsko šolo v Jarenini, ki jo je vodil kaplan F. Gomilšek. Deloval je v narodnoobrambnem gibanju in se uveljavljal v polit. življenju v okviru krščan.-socialne zveze, zlasti kot dopisnik SGp in Našega doma. Na ust. sestanku osred. odbora Slov. kmečke zveze na Štajerskem (1907) je bil izvoljen za odbornika, na ust. shodu Zveze slov. mladeničev (Ljutomer 1908) pa za preds. in nastopal kot glavni govornik na mladin. taborih, ki jih je Zveza prirejala na Štajerskem. 1910 se je preselil v Mrb, se posvetil časnikarstvu, stopil v uredništvo Straže in skupaj z A. Korošcem ur. SGp in Naš dom. 1911 je bil imenovan za urednika tiskarne sv. Cirila in Metoda. Tu je odigral pomembno vlogo v deklaracijskem gibanju, saj je bila tiskarna središče, kamor so se 1917 stekali podpisi za Majniško deklaracijo. 1918 je bil imenovan v vodstvo Nar. sveta za Štaj. (med zastopniki SLS) in je v zadnjih tednih pred prevratom skrbel za organizacijo Nar. straž po vsej Štajerski.

Na parlam. volitvah 1920 sicer ni uspel, a prišel v nar. skupščino kot namestnik F. Piška, z veliko večino pa je zmagal na volitvah 1923, 1925 in 1927 (vselej na listi Slov. ljudske stranke) ter spet dec. 1938 (na listi Jsl radik. zajednice) in bil poslanec do razpusta parlamenta avg. 1939. Med šestojanuarsko diktaturo (1929–31) se je umaknil v ozadje, dopisoval v S in vodil glavno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice za Štajersko. V 30-ih letih je bil načelnik okraj. cestnega odbora v Mrbu in od 1935 do okupacije podžupan. 10. apr. 1941 so ga Nemci zaprli, odpeljali s skupino mrb polit. delavcev v Gradec in od tod v Dachau. Marca 1944 je bil zaradi bolezni izpuščen, šel v Mrb in naprej v Lj., kamor se je 1941 umaknila njegova družina. Dec. 1944 so ga spet aretirali in poslali v Dachau.

Ž. je bil nadarjen kmečki fant, ki se je s pomočjo katol. prosvetne organizacije razvil v pomembnega nar. delavca. Zaslužen je, da je pokrajina ob Muri dobro pripravljena pričakala prevrat jeseni 1918 in dala varno zaledje generalu Maistru ob osvoboditvi Mrba. - Prim.: podatki Dore Žebot-Lovrenčič (London); Erjavec; Slov. v desetletju 1918–28, 1928, 220; Vodnik po Mrbu, 1932, 77–8 (s sliko); M. Mikuž, Oris zgod. Slov. v stari Jsli 1917–41, 1965; C. Žebot, Sja včeraj, danes, jutri, 1, Clc 1967, 171; isti, Neminljiva Sja, Clc 1988; J. Lekan, Zbornik Svobodna Sja, Buenos Aires 1970, 63–6. – Slika: Kron 1935, 327. Flč.